Gorica in Nova Gorica za marsikoga predstavljata primer dobre prakse čezmejnega sodelovanja in model na mikro ravni, po katerem naj bi se zgledovala vsa Evropa. Čeprav so nekateri ljudje, prebivalci obeh mest, sodelovali in prijateljevali s podobno mislečimi z druge strani meje že, ko je bila ta še bistveno manj prepustna, kot je danes, in se niso pustili omejevati, so bile institucije precej bolj okorne in pri tem še danes marsikje škripa. Po drugi strani institucije in politika odpirajo pot in prižigajo zeleno luč sodelovanja tudi za večino, ki je morda manj pogumna in bolj previdna.
O pomenu tega, kar je bilo na območju obeh Goric in širše v preteklosti že narejeno in kakšen potencial ima v tem kontekstu za prihodnost Evropska prestolnica kulture (EPK), ki bo obe mesti še tesneje povezala predvsem v letu 2025, pa tudi o nekoliko širšem, evropskem modelu povezovanja, sta pred dnevi v Gorici razpravljala dva politika z zavidljivim pedigrejem, profesorja Romano Prodi in Danilo Türk. Prvi je bil dvakrat predsednik italijanske vlade, med letoma 1999 in 2004 pa je predsedoval evropski komisiji. V noči na 1. maj leta 2004 je skupaj s takratnim predsednikom slovenske vlade Antonom Ropom na Trgu Evrope med obema Goricama pospremil vstop Slovenije v Evropsko unijo (EU). Drugi je bil predsednik Republike Slovenije med letoma 2007 in 2012, pred tem pa si je nabral veliko izkušenj na mednarodnem parketu, saj je bil prvi slovenski veleposlanik pri Združenih narodih in pomočnik generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) za politične zadeve.
Vojna v Ukrajini potrjuje pravilnost širitve EU
V Gorico sta prišla na povabilo Univerze v Trstu, ki je v sklopu cikla predavanj Kava z dodatkom znanosti organizirala okroglo mizo z naslovom Evropski model družbe. Obe Gorici sta bili v središču pogovora o prednostih in slabostih tega modela, ki vključuje raznolikost. Gosta, ki sta v veliko dvorano goriškega sedeža Univerze v Trstu pritegnila številno občinstvo, nista govorila le o možnostih za nadgradnjo sodelovanja, ki jo prinaša projekt EPK, ampak tudi o brexitu, vojni v Ukrajini, širitvi EU, o tem, kako umiriti razburkano vzdušje ob obalah Sredozemlja ...
Prodi se je uvodoma spomnil dogodka ob vstopu Slovenije v EU, kar je bil zanj najlepši dan v njegovi politični karieri. Omenil je, da je bil na meji že kot otrok in da je bila bodeča žica pri železniški postaji zanj zelo grda in boleča izkušnja, zato ga je odprava meje leta 2004 toliko bolj ganila. Povedal je tudi, da so mu širitev EU, do katere je prišlo, ko je bil predsednik evropske komisije, vrsto let očitali, češ, da je bila prehitra in podobno.
"Zdaj, ob vojni v Ukrajini, lahko rečem, da je bila to prava poteza. Pomislimo, kaj bi bilo danes, če Poljska ne bi bila članica EU, pa meji na Ukrajino. Kaj bi se v takem primeru zgodilo? Ta občutek varnosti, ki ga imamo v Evropi, ki ga zagotavlja EU, je nekaj, kar moramo močno ceniti," je povedal in dodal, da je EU kljub vsem težavam in nepopolnosti vendarle zagotovila konec tragedij in nesreč, ki so se tu dogajale v preteklosti. Poudaril je tudi, da Evropa zanj ni popolna, če ne zajema vseh držav, ki vanjo sodijo, kar po njegovem pomeni tudi vse države nekdanje Jugoslavije in Albanijo. Opozoril je tudi, da obstaja v EU še veliko težav in bo treba še veliko narediti, da bi se razmere izboljšale. Obžaluje, da je Združeno kraljestvo zapustilo EU, vstop Slovenije vanjo pa še vedno razume kot vzor sodelovanja v Evropi.
Pomembno je, da živimo skupaj v različnosti
Evropska prestolnica kulture, ki bo zaznamovala obe Gorici v letu 2025 in jo marsikdo razume kot nadgradnjo padca meje ob vstopu Slovenije v EU, bi lahko bila, so prepričani nekateri, nov zgled sodelovanja, ki bi ga lahko ponujali ostalim članicam unije. S tem se strinja tudi nekdanji predsednik Slovenije Türk, ki meni, da ima ta prostor Evropi marsikaj povedati. V kontekstu EPK je prepričan, da je v evropskih integracijskih procesih kultura, zlasti umetnost, kot najbolj žlahtna vsebina kulture, podcenjena.
"Zgodovina tega območja ima boleče vsebine, ima pa tudi izredno žlahtno kulturno ustvarjalnost. S tem moramo graditi in zato se mi zdi ideja Nove Gorice in Gorice kot skupne evropske prestolnice kulture izredno pomembna," je pojasnil in nadaljeval, da nista umetnost in kultura nikoli izolirani od splošnega dogajanja in razvoja, politike, ekonomije in da se lahko s pametnimi potezami stvari spreminjajo na bolje precej hitro.
EPK je priložnost
Tudi Prodi je prepričan, da je projekt EPK zelo pomemben. Razume ga kot nadgradnjo sodelovanja oziroma dokaz napredovanja v tem prostoru. "Pomembno je, da živimo skupaj v različnosti in tu dokazujete, da je to mogoče. Zelo sem vesel, da sem lahko prispeval majhen del k temu," je povedal in dodal, kako so bili Američani vedno skeptični do koncepta EU, češ da ta ne more funkcionirati zaradi toliko različnih jezikov, pa vendar se kljub težavam izkazuje, da je to mogoče, da smo se naučili živeti v tej raznolikosti.
"V Evropi seveda ne moremo delati nič na način, kot se je to zgodilo v Ameriki, kjer je geslo 'E Pluribus Unum' (iz mnogih v novo celoto) jedro njihovega koncepta gradnje ameriške federacije. Lahko pa razumemo globoko pomembnost tega sporočila. Gre za to, da vsakdo najde v tem splošnem okviru svoje mesto in svoje vloge," je pristavil Türk in pojasnil, da če v Gorici govorimo o prihodnosti, potem je treba vedeti in razumeti, da je EPK priložnost, ki jo je treba izkoristiti kreativno.
"Evropa je danes preveč obsedena z vojno v Ukrajini, tako da se te najgloblje potrebe po skupnosti ne vidijo na površini, a obstajajo. In prav je, da bi skupnost dveh mest in te celotne pokrajine dala kakšne politične pobude, pomembne za Evropo kot celoto. Če bosta priložnost in potreba, bom pri tem z veseljem sodeloval," je dodal Türk. O delovanju EU je povedal tudi, da se mu zdi na nek način podobna človeku, ki stoji na dveh nogah. Ena noga so države članice, druga pa skupne institucije. Obe morata dobro delovati, če naj sistem funkcionira. Po njegovem mnenju imamo - tudi v kontekstu nedavne korupcijske afere v evropskem parlamentu - za zdaj težave pri obeh nogah. Sicer pa se mu zdi bistveno zaupanje.
"Vprašanje zaupanja je tu centralno. Razumeti ga je treba v smislu vizije EU in evropske integracije," je povedal in dodal, da je treba to vizijo krepiti v več fazah, najprej s krepitvijo medsebojnega zaupanja med državami članicami, kar je zelo zahtevno delo in ima veliko različnih dimenzij. S tem v zvezi je omenil, da imamo v Italiji in Sloveniji novi vladi, ki še nista prišli do take komunikacije, da bi lahko rekli, da dobro vesta, kaj je njun skupni interes in kakšna je raven medsebojnega zaupanja, zato je za obe vladi pomembno, da to komunikacijo razvijeta čim prej in čim bolj kreativno v smislu medsebojnega zaupanja. Naslednja faza je potem razprava o krepitvi zaupanja v evropske institucije.
Vlogo EU v svetu je treba okrepiti
"Mislim, da mora biti končna vizija tega procesa strateška avtonomija EU, ki bo omogočila, da EU sprejema odločitve in si gradi vlogo na diplomatski ravni, ki bo samostojna, avtonomna. To danes ni slišati realistično, v smislu vizije pa je nujno. Ta vizija strateške avtonomije EU, ki ni izvirna ideja, o tem se je že veliko govorilo, ima tudi neposredne naloge, in sicer, če smo že govorili o vojni v Ukrajini, EU ta trenutek ne igra nobene avtonomne vloge v tej situaciji," je še pojasnil Türk. Prepričan je tudi, da bi morala EU postopoma graditi vlogo partnerke Kitajske pri reševanju tega problema. Verjame, da obstajajo razlogi in tudi možnosti za razvijanje take komunikacije s Kitajsko, ki bo v neki perspektivi, morda že letos, privedla do situacije, ko bo možno iskati politične rešitve. EU se mora po njegovem mnenju že danes pozicionirati za ta namen. In ideja graditve zaupanja v evropske institucije mora biti, tako Türk, povezana s to vizijo globalne vloge EU. "Če hoče EU danes obdržati vlogo v globalnem svetu, mora iskati in ustvarjati svoje lastne pobude," je še povedal.
Projekt izgradnje Evrope prihodnosti temelji, tako Prodi, poleg projektov, kot so EPK, na novih Evropejcih, na mladih. V tem kontekstu je povedal, da zgodba o Sredozemlju ni bila vedno tragedija, katastrofa, kot jo lahko spremljamo danes, ko preko morja v EU prihaja na tisoče migrantov.
Uspeh Erasmusa
"Kje lahko začnemo to popravljati? Seveda pri mladih. Zagotoviti je treba, da bodo skupaj živeli in študirali. To mora biti velik projekt. Povezati je treba 30 enakovrednih univerz v Atenah, Kairu, Tripoliju, Barceloni, Marakešu ... Povezati je treba študente iz severnega in južnega dela Sredozemlja in tako bomo rešili problem. Ko bomo imeli enkrat 500.000 mladih, ki so skupaj živeli, se spoznavali in študirali, ne bo več težav," je še povedal Šrodi. Izpostavil je, da je bil izobraževalni program za mlade Erasmus eden največjih in najbolj uspešnih evropskih projektov, pa čeprav je prinesel "več otrok kot Nobelovih nagrad".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
