Lokalne volitve v Italiji kot test za razklano levico in skregano desnico

Jutri in v ponedeljek bodo v Italiji pomembne lokalne volitve. Volivci bodo izbirali župane in mestne svetnike največjih italijanskih mest: Rima, Milana, Neaplja, Bologne, Torina, nenazadnje tudi Trsta. Poleg tega bodo volili tudi predsednika in svetnike dežele Kalabrije. Napetost je torej velika in prepletajo se dogajanja, ki so samo delno vezana na volitve.

Najprej je treba povedati, da je italijanska vlada izven politične bitke. Premier Mario Draghi ni profesionalni politik, nima "svoje" stranke, ne navija za nikogar in mirno vodi vlado. Marsikdo ga vleče za rokav, češ, da naj ga podpre, a on se za to sploh ne zmeni. So pa zato stranke s polno paro v volilnem boju.

Najbolj napeto je na desnici, kjer sta si v laseh voditelj desničarske Lige Matteo Salvini in voditeljica še bolj skrajno desne stranke Bratje Italije Giorgia Meloni. Njena stranka je v javnomnenjskih raziskavah na prvem mestu v Italiji; je edina opozicijska stranka in je med drugim zbrala okoli sebe veliko večino tistih, ki nasprotujejo ukrepom za omejevanje pandemije. Salvini je utesnjen: raje bi bil v opoziciji, toda Liga je vladna stranka in njegovi ministri so zvesti Draghiju.

Med njimi izstopa Giancarlo Giorgetti, minister za gospodarski razvoj, ki je celo nastopil proti kandidatu za rimskega župana, za katerega so se dogovorili liderji desne sredine, torej Salvini, Melonijeva in tudi voditelj stranke Naprej, Italija Silvio Berlusconi, ki pa se v tej kampanji pojavlja le obrobno. Vmes je še aferica zadnjih dni: eden najtesnejših Salvinijevih sodelavcev Luca Morisi je namreč vpleten v preiskavo v zvezi s preprodajo mamil in on je postal glavna medijska tema zadnjih dni.

Če je desnica sprta sama s seboj, ni stanje veliko boljše niti na levici. Demokratska stranka in stranka Gibanje 5 zvezd sta se glede kandidatur dogovorili le v Bologni in Neaplju, kjer vsi napovedujejo zmago levi sredini, ne pa v drugih mestih. V Rimu se je desnica dogovorila za enega županskega kandidata, leva sredina ima kar tri. To samo po sebi ni problematično, ker bo o županu skoraj gotovo odločal drugi krog volitev, je pa dejstvo, da med strankami leve sredine ni dogovora o vzajemni podpori tistemu, ki bi se prebil v drugi krog. Podobno je stanje v Milanu in Torinu, s tem da uživa v Milanu velik ugled sedanji župan Giuseppe Sala, kandidat leve sredine, medtem ko so v Torinu vsi kandidati novinci.

Volili bodo tudi v Trstu, kjer se za ponovno izvolitev poteguje sedanji župan Roberto Dipiazza, kandidat desnosredinske koalicije. Dipiazza je zelo poznan in med volivci priljubljen, tako da mu nekateri napovedujejo zmago že v prvem krogu. Ampak županskih kandidatov je devet in možna je razpršitev glasov, kar pomeni, da v prvem krogu Dipiazza ne bo dosegel absolutne večine. V tem primeru bi se v drugem krogu dva tedna kasneje najverjetneje pomeril s kandidatom leve sredine Francescom Russom, podpredsednikom deželne skupščine in nekdanjim senatorjem, izredno aktivnim in tudi zelo priljubljenim. Okoli sebe je zbral predvsem veliko mladih in že od lani vodi nadvse živahno volilno kampanjo. Seveda za mestni svet kandidira tudi veliko slovenskih kandidatov, razdeljenih na več strank, in napovedati, kdo od njih si bo priboril mesto v občinskem svetu, je praktično nemogoče.