Madžarski učitelji so jezni, a tudi prestrašeni

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
31.01.2023 05:00

Z učiteljem Mátéjem Csúho iz Zalaegerszega o zahtevah učiteljev na Madžarskem, vladnih pritiskih, ideoloških vložkih v učbenikih in prihodnosti izobraževanja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Oktobrske demostracije učiteljev, dijakov in vseh, ki podpirajo zahteve po izboljšanju razmer v izobraževanju v Budimpešti.
Oktobrske demostracije učiteljev, dijakov in vseh, ki podpirajo zahteve po izboljšanju razmer v izobraževanju v Budimpešti.
Reuters

Eno leto je, kar madžarski učitelji, predvsem gimnazijski, zahtevajo višje plače, znižanje števila pedagoških ur, manjše razrede in strokovno avtonomnost brez vladnih posegov v vsebine učbenikov. Navkljub trem stavkam in protestnim akcijam v obliki državljanske nepokorščine posameznih učiteljev ter podpori tako dijakov kot splošne javnosti se sindikati po letu dni ne morejo pohvaliti z večjim uspehom. Za zdaj so ob splošni vladni aroganci iztržili le obljubo o desetodstotnem januarskem povišanju plač, zato so se gimnazijski učitelji odločiti en teden stavkati (število šol in zaposlenih, ki so stavkali, se je dnevno spreminjalo), ki se zaključuje z današnjo vsedržavno stavko.

"Na gimnaziji je zaposlenih okoli petdeset učiteljev, stavkala jih bo le polovica. Majhen delež tistih, ki ne bodo stavkali, je prepričan, da bi morali aktivnosti še bolj zaostriti in za dan, dva šolo zapreti. Del učiteljev ne verjame, da bodo protesti prispevali k izboljšanju našega položaja in nasploh izobraževalnega sistema. Številne je strah za službo, nekaj tistih, ki imajo le še nekaj let do upokojitve, se je sprijaznilo s trenutnim stanjem," povzema razpoloženje med učitelj Máté Csúha, s katerim sva se minuli petek srečala v Gimnaziji Ferenc Kölcsey v Zalaegerszegu, mestu z okoli 60.000 prebivalci, kjer šesto leto poučuje zgodovino ter madžarski jezik in književnost.

Klici, opozorila, nižje plačilo

Sam ni član ne Demokratičnega sindikata učiteljev (PDSZ) ne Sindikata učiteljev (PSZ), a ga je županijski vodja slednjega zaprosil, da bi v šoli pomagal organizirati protestne aktivnosti. Kar ni ostalo neopaženo pri vodji šolskega okoliša, ki je, tako kot velja tudi za vse druge šolske okoliše po državi, kader vladajoče stranke Fidesz in njenega voditelja Viktorja Orbana.

"Vodja šolskega okoliša (ti imajo glavno besedo pri imenovanju ravnatelja in ta je praviloma fideszovec op. p.) me je pred stavko poklical v svojo pisarno. Dejal je, da ga stavka preseneča, a da imamo vso pravico stavkati in da se je odločil, da bo ta dan pouka prost. Le nekaj dni zatem je prišel v šolo. Bil sem poklican iz razreda in povedal mi je, da si je premislil, da pouk ta dan bo. Obenem me je opozoril, da bo vsak, ki bo v času stavke kršil zakon, odpuščen." Tako učitelj zgodovine, ki pravi, da so stavkajoči kljub opravljenim obveznostim za tisti mesec dobili nižjo plačo. "Argument vodje šolskega okoliša je bil, da šola ni dostavila vseh potrebnih dokumentov za celotno izplačilo plač."

Gimnazijski učitelj zgodovine Máté Csúha: "Po desetih letih poučevanja prejmem približno 590 evrov plače."
Andrej Petelinšek

Orbanova vlada je že pred časom močno zaostrila izvajanje stavke v izobraževanju. Tako morajo učitelji v času stavke dijakom zadnjih letnikov zagotoviti pouk, prav tako morajo opraviti polovico pedagoških obveznosti tistega dne. "Kolegica, ki se je odločila, da tisti dan ne bo poučevala, je dobila pismo vodje šolskega okoliša, da bo v primeru ponovne kršitve odpuščena." Zato tokrat ne bo stavkala. Pa tudi sicer je ena tistih, ki menijo, da je treba aktivnosti še bolj zaostriti, saj da stavka ni dovolj močno orodje, pojasnjuje Máté Csúha.

Primanjkuje 16.000 učiteljev

Tako kot v Sloveniji se tudi na Madžarskem soočajo s pomanjkanjem učiteljev. Po nekaterih ocenah naj bi v šolah primanjkovalo kar 16.000 učiteljev, zaradi česar morajo učitelji, ki so v šoli, delati še več, a so nadure redko plačane. "Dogaja se, da ravnatelji dijake raje pustijo same v razredu, kot pa da bi učitelju, ki bi opravil nadomeščanje, plačale, če sam že dosega 26 ur tedensko." Prav zmanjšanje pedagoške obveznosti s 26 na 22 ur tedensko je ena od sindikalnih zahtev, prav tako tudi zmanjšanje oddelkov. "Pouka s 30 dijaki v razredu ni mogoče izvajati tako kvalitetno kot s 25," dodaja Csúha in še pravi, da so učitelji vse bolj nezadovoljni.

Od približno petdeset učiteljev je oktobra ob Csúhi stavkalo le pet njegovih sodelavk in sodelavcev.
Osebni Arhiv

Vlada sicer prikimava učiteljem, da so njihove plače res nizke, a dodaja, da so občutnejši dvigi mogoči šele, če in ko bo EU odmrznila evropska sredstva. Za zdaj je vlada obljubila desetodstotni dvig plač, medtem ko je zahteva sindikatov po 45-odstotnem dvigu oziroma da učiteljske plače namesto sedanjih 55 odstotkov dosežejo 85 odstotkov povprečne plače zaposlenega z univerzitetno izobrazbo in da se jih usklajuje z inflacijo. Ta je konec preteklega leta pri vzhodnih sosedih dosegla rekordnih 25 odstotkov.

Zaradi vladne politike spodbujanja srednješolskega poklicnega izobraževanja so učitelji na gimnazijah veliko slabše plačani od kolegov na strokovnih šolah. "Po desetih letih poučevanja prejmem približno 590 evrov plače. Skoraj toliko dobiva tudi moj nekdanji učenec, ki se je nedavno zaposlil kot učitelj na eni od strokovnih šol. Le malo bolje kot nam gre osnovnošolskim učiteljem." Pred tednom so se zahtevam po višjih plačah pridružili tudi predavatelji na fakultetah.

Kdo bo poučeval, ko učiteljev ne bo več

Pred najtežjo dilemo, ali naj se pridružijo zahtevam po višjih plačah in boljših pogojih v izobraževanju, so učitelji na vasi, v manjših krajih in mestih. "Ponekod je vse manj otrok in učitelji se zavedajo, da hitro lahko ostanejo brez službe. V manjših krajih, kjer se vsi poznajo, celo ravnatelj, pa čeprav podpira naše zahteve, prosi učitelje, naj ne protestirajo, saj bo potem sam imel težave z vodjo šolskega okoliša, zato lahko vidimo proteste in stavke le v večjih mestih in Budimpešti." Kjer lahko učitelj brez večjih težav zaposlitev v javni šoli zamenja za delo v zasebni šoli ali se zaposli v gospodarstvu. "Moja pet let mlajša sestra, ki je učiteljica nemškega jezika, je, ko je videla, kakšne so težave v izobraževanju, raje našla službo pri eni od multinacionalk v prestolnici, ob tem nudi še inštrukcije. In gre ji odlično. Žal mi je, saj vidim, da bi bila odlična učiteljica. Vsi mi bi radi poučevali, a za to potrebujemo ustrezne pogoje, ki pa jih ni." Učitelji odhajajo in skupaj z dijaki in splošno javnostjo se upravičeno na uličnih protestih sprašujejo, kdo bo poučeval, ko učiteljev ne bo več.

Tudi Máté Csúha se poigrava z idejo odhoda iz šolstva. "Vsak dan se sprašujem, zakaj še vztrajati, saj je povsem jasno, da so naši cilji daleč od vladne ponudbe. Tudi vzdušje na šoli je nestimulativno, zato bom poleti zagotovo dal odpoved, pa čeprav še ne vem, kaj bom delal potem. Mogoče celo poiščem novo priložnost v tujini."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.