Spet v predsedniški palači na rimskem Kvirinalu: Sergio Mattarella
Sergio Mattarella je bil ponovno izvoljen za predsednika italijanske republike. V soboto zvečer je v osmem glasovanju prejel 759 glasov in krepko presegel kvorum polovice 1009 velikih elektorjev, članov obeh vej parlamenta in predstavnikov dvajsetih dežel. Njegova izvolitev po enotedenskih neuspešnih pogajanjih in sedmih glasovanjih predstavlja potrditev stabilnosti Italije. Mario Draghi ostaja predsednik vlade, vladna koalicija ostane nespremenjena, čeprav lahko pričakujemo veliko napetosti, kajti čez nekaj več kot leto bodo v Italiji redne parlamentarne volitve in predvolilna mrzlica je že zajela politiko.
Kar 759 elektorjev od skupno 1009 je na koncu glasovalo za Mattarello
Pustil se je prepričati
Odločitev za Mattarello, potem ko so politiki "požgali" kar nekaj kandidatov, omenjalo se je okoli 15 imen, od politikov, sodnikov do visokih uradnikov in drugih, je bila sprejeta v noči na soboto in podprle so ga vse stranke razen skrajno desne Bratje Italije, ki je v tem času edina opozicijska stranka. Mattarello je bilo treba tudi prepričati, kajti sam je dolgo zatrjeval, da je en sedemletni mandat dovolj in se je že uradno poslovil od vseh oblasti in tudi tujih državnikov, od Boruta Pahorja pred nedavnim v Gorici in Novi Gorici.
To ni bilo lahko. Sam Mattarella je že dolgo ponavljal, da bi morali s spremembo ustave onemogočiti ponovno izvolitev. Tokrat so ga za novo predsedovanje zaprosili predsedniki vseh poslanskih in senatnih skupin, razen seveda skupine Bratje Italije; potem so ga obiskali tudi predsedniki vseh 20 dežel in podprli predvsem njegovo vlogo za zagotovitev politične stabilnosti v državi.
Oddahnili so si tudi v vladni koaliciji: Mario Draghi ostaja premier.
Ampak vse to ni bilo neboleče. Pred devetimi leti, ko so enako predlagali takratnemu predsedniku Giorgiu Napolitanu, so ga v predsedniški palači obiskali liderji vseh strank. Tokrat so to vlogo prevzeli voditelji poslanskih skupin. Dejstvo je, da je izvolitev Sergia Mattarelle zmaga parlamenta, zmaga poslancev in senatorjev proti lastnim strankam oziroma njihovim voditeljem, ki so se ves teden spoprijemali s kvadraturo kroga, torej z iskanjem nemogočega.
Nemogoče bi lahko sintetizirali tako. V parlamentu sta dve potencialni politični koaliciji, levo- in desnosredinska. Ne ena in ne druga ne razpolagata z zadostnim številom elektorjev za izvolitev predsednika. Vmes je kakih 50 poslancev, ki so neopredeljeni, nekateri so izstopili iz strank, ki so jih izvolile, drugi so bili že ob izvolitvi neodvisni. Skratka, ne leva ne desna opcija nista mogli sami zagotoviti 505 glasov za izvolitev.
Zmagovalec bitke je Matteo Renzi
V vladi so vse stranke razen skrajno desne Bratje Italije. Ta stranka pa je del desnosredinske koalicije skupaj s stranko Naprej, Italija! Silvia Berlusconija in z Ligo Mattea Salvinija, ki pa sta vladni stranki. Cilj, ki sta si ga zastavili ti stranki, je bil poiskati predsednika, ki bi bil sprejemljiv za vse tri. Predsednik vlade Mario Draghi je jasno povedal, da je pogoj za stabilnost vlade izvolitev predsednika republike, za katerega bi glasovale vse vladne stranke. Takega kandidata niso našli preprosto zato, ker ga ni. Na vsak predlog, ki se je v teh dneh pojavil, je kdo vložil veto. Tako so se glasovanja prve dni odvijala v prazno.
Neizprosni borec proti mafiji
Sergio Mattarella je pred imenovanjem na predsedniški položaj veljal za redkobesednega in strogega pravnika, ki ga je v politično kariero potegnil boj proti mafiji. Rodil se je leta 1941 v Palermu na Siciliji in odraščal v politični družini. Predaval je na pravni fakulteti, januarja 1980 pa se je pripetil dogodek, zaradi katerega je ubral novo pot. Njegovega brata Piersantija, predsednika dežele Sicilija, so ustrelili člani mafijske združbe Cosa Nostra. Odločil se je posvetiti politiki in boju proti mafiji. Bil je poslanec in večkratni minister, leta 2013 pa tudi neuspešen kandidat za predsednika. Izvolitev mu je uspela leta 2015.
Poslanci in senatorji so se počasi naveličali in so se uprli. Na dan, ko se je leva sredina vzdržala in je glasovala samo desnica, je Mattarella prejel 35 glasov, ko se je naslednji dan desnica vzdržala, je prejel kakih 150 glasov, ki so že v petek popoldne narasli na 360. Tako je postalo jasno, da se poslanci ogrevajo za dosedanjega predsednika, ki je ugleden in spoštovan. Potem ko je v noči na soboto padla še kandidatura Elisabette Belloni, sicer zelo ugledne diplomatke, zdaj pa voditeljice tajnih služb, je bila pot za Matterello odprta. Je pa res, da je veliki zakulisni zmagovalec te igre Matteo Renzi, nekdanji predsednik vlade, ki je s svojimi 40 elektorji na sredini pogojeval vse izbire. On je leta 2019 preprečil predčasne volitve in prisilil Demokratsko stranko v koalicijo z Gibanjem 5 zvezd, on je konec leta 2020 odrekel podporo tako sestavljeni vladi in pripeljal Draghija za krmilo sedanje vlade in s tem bistveno spremenil njeno učinkovitost ter predvsem povečal ugled Italije v Evropi in v svetu. In zdaj je Renzi preprečil izvolitev vseh kandidatov, dokler ni postal Sergio Mattarella edina rešitev za Italijo.
Rezultat je, da ostane vse po starem, torej navsezadnje zelo dobro. Matarella kot predsednik in Draghi za krmilom vlade je tisto, kar je Evropa pričakovala in kar jamči, da bo Italija smotrno upravljala velika evropska sredstva. Navsezadnje so sedanje stanje, torej predvsem Draghija kot predsednika vlade, podpirale tudi mednarodne finančne institucije, kar je za prezadolženo Italijo nadvse pomembno. Cene naraščajo kot povsod v svetu, inflacija narašča, stanje je vse prej kot lahko in ekipa, ki jo sestavljata Mattarelle in Draghi, je v tem času največje zagotovilo, ki ga lahko vlada ponudi svojim državljanom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
