Med sejo španske in francoske vlade v Barceloni napovedani protesti

Povežimo se za zaščito Katalonije pred naivnimi grobarji!" Stavek zveni zelo borbeno, zapisal pa ga je odstavljeni predsednik vlade Katalonije Carles Puigdemont, ki že več kot pet let živi v izgnanstvu v Belgiji. S temi besedami je pozval Katalonce k protestu, ker je predsednik španske vlade Pedro Sánchez izbral Barcelono za srečanje med francosko in špansko vlado, ki je v programu letos. Puigdemont je prepričan, da želi s tem Sánchez francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, Franciji in s tem Evropi pokazati, da je stanje v Kataloniji pet let po osamosvojitvenem referendumu popolnoma normalizirano in da so težnje po neodvisnosti zgolj marginalni pojav; zato je Puigdemont pozval Katalonce, naj se na dan srečanja, ki je določeno za 19. januar, množično zberejo na protestni manifestaciji pred krajem, kjer bo sestanek vlad potekal.

Puigdemontovi pobudi so se takoj odzvali vsi najvišji predstavniki civilne družbe in že v nedeljo so napovedali protest. Seveda je med organizatorji Svet za republiko, nekakšen parlament neodvisne Katalonije v senci, pa obe množični nevladni organizaciji Assemblea Nacional Catalana ANC in Omnium Cultural, ki imata skupno več kot 300.000 članov. Pristopila je skrajno leva stranka CUP in pristop je napovedal tudi predsednik stranke Junts Jordi Turull; ta stranka je sicer pred nedavnim izstopila iz katalonske vlade.

To ni prvič, da se francoska in španska vlada sestajata v Kataloniji. Srečanja so redna, potekajo načelno vsako leto, izmenično v Franciji in Španiji, zagotovo pa ima Sánchez interes, da ga letos priredi v Barceloni. Razloga sta dva. Prvi je seveda povezan s Puigdemontovo obtožbo: pokazati mednarodni javnosti, da je boj za neodvisno Katalonijo mimo in da Španija popolnoma obvladuje stanje. Sánchezova socialistična stranka v Madridu potrebuje glasove poslancev stranke katalonske republikanske levice ERC, slednja pa je ostala sama v katalonski vladi, potem ko sta iz nje izstopili CUP in Junts. V katalonski ureditvi ni možnosti glasovanja o nezaupnici vladi, razpust parlamenta in nove volitve lahko okliče samo premier, torej pripadnik stranke ERC Pere Aragones. Socialisti ga formalno ne podpirajo, so pa madridski pogovori jasen znak, da ERC v tem času ne vztraja pri neodvisnosti. Dokaz je tudi v dejstvu, da je Aragones v dogovarjanju z Madridom pristal na skupni dokument, s katerim se Katalonija zavezuje, da "ne bo sprejela nobenega sklepa, ki bi bil v nasprotju z ustavo". In ta stavek želi Sánchez v Barceloni ponuditi kot dokaz, da je boj za neodvisnost zamrznjen. Naivni grobar, o katerem govori Puigdemont, naj bi bil prav Aragones.

Drugi razlog so občinske volitve, ki bodo letos 28. maja. V boju za župansko mesto v Barceloni bodo štirje kandidati: sedanja županja Ada Colau, pripadnica stranke En Comu Podem, katalonske variante stranke Podemos, predstavnik stranke ERC, nekdanji zunanji minister Ernest Maragall, nekdanji župan iz stranke Junts Xavier Trias in voditelj katalonskih socialistov, trenutni podžupan Jaume Collboni. V Španiji ni neposrednih županskih volitev, ljudje občinske svete volijo po proporcionalnem sistemu in nato v svetu izvolijo župana; obstaja nenapisano pravilo, da župansko mesto pripada največji stranki. Zadnje javnomnenjske raziskave pa kažejo, da bi Collboni prejeli okoli 20 odstotkov glasov, ostali trije pa približno 16 odstotkov vsak. Zmaga socialistov in izvolitev Collbonija bi bila za Sáncheza izredna odskočna deska za parlamentarne volitve, ki bodo jeseni.