Švicarsko zvezno višje administrativno sodišče je to poletje pritrdilo pritožbi sirskega prosilca za azil. V Švici mu je uspelo zaprositi za azil potem, ko so ga policije na severu balkanske poti osemnajstkrat nezakonito vrnile v BiH. Sodišče je odločilo, da se na prvi stopnji ni zadovoljivo naslovilo vseh opozoril pritožnika zoper vračanje po Dublinski uredbi na Hrvaško. Tako dokazi o situaciji na Hrvaškem kot individualne okoliščine prosilca za azil so bili obravnavani "nezadostno, necelovito in neprimerno resno", je zapisal tričlanski senat. Sodba je bila izdana tri dni po intervjuju na švicarski televiziji s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović, v katerem je priznala, da hrvaška policija izvaja ilegalna vračanja v BiH - tudi z uporabo sile. Sodba se sklicuje na lansko poročilo Amnesty International o onemogočanju dostopa do azila na severu balkanske poti, na junijsko poročilo Sveta Evrope in poročila kolektiva Are you syrious? o poniževalnem in nezakonitem ravnanju hrvaške policije.
Že marca letos je tudi italijansko sodišče v Genovi razsodilo, da bi vrnitev na Hrvaško prosilce za azil in njihovo najmlajšo hčerko lahko izpostavila razmeram, ki ne bi bile skladne z določili evropske konvencije o človekovih pravicah.
Frontex, Hrvaška in Svet Evrope
Odbor parlamentarne skupščine Sveta Evrope je junija obravnaval poročilo Tineke Strik, ki opozarja, da "so politike, ki omogočajo ilegalna vračanja, vse pogostejši fenomen na evropskih mejah, očitna kršitev pravic prosilcev za azil in beguncev, vključno s pravicama zaprositi za azil in biti zaščiten pred vračanji v države, kjer bi lahko bil žrtev nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kar je srž mednarodnega prava človekovih pravic in begunskega prava". Velik del poročila je namenjen Hrvaški, ki je od EU prejela 13,8 milijona evrov za nadzor meja, Frontex pa pomaga hrvaškemu notranjemu ministrstvu z osebjem, policiji pa z nadzorom iz zraka.
Hrvaška predsednica ne skriva, da policija vrača begunce v BiH tudi z uporabo sile.
