Sonda naj bi na vojaškem poligonu v puščavi v ameriški zvezni državi Utah pristala okoli 17. ure po srednjeevropskem času in morda prinesla odgovore na vprašanja o nastanku Zemlje in našega osončja.
Približno štiri ure pred predvidenim pristankom bo sonda na razdalji več kot 100.000 kilometrov od Zemlje izpustila kapsulo z vzorcem, ki ga je z asteroida Bennu s sunkom stisnjenega dušika pobrala leta 2020. Pred tem je po izstrelitvi leta 2016 potrebovala dve leti, da je dosegla asteroid, in še dve leti, da ga je kartirala.
Na podlagi tega so nato določili mesto za odvzem vzorca. Pri tem je imela med drugim pomembno vlogo rock legenda, kitarist skupine Queen in astrofizik Sir Brian May, ki je strokovnjak za t. i. stereo kartiranje, poroča britanski BBC.
Ko bo sonda kapsulo izpustila, bo ta predvidoma 13 minut padala na Zemljo. V atmosfero bo vstopila s hitrostjo približno 43.000 kilometrov na uro, pri čemer bi lahko dosegla temperaturo do 2800 stopinj Celzija. Če bo šlo vse po sreči, bo s pomočjo dveh padal mehko pristala na tleh puščave, poročajo tuje tiskovne agencije.
Noč pred pristankom so imeli Nasini kontrolorji zadnjo priložnost, da misijo zaradi neustreznih pogojev prekinejo. V tem primeru bi sonda obkrožila sonce in nato leta 2025 ponovno poskusila "odložiti" kapsulo. "Misije vračanja vzorcev so težke. Marsikaj gre lahko narobe," je pojasnila vodja programa Osiris-Rex pri podjetju Lockheed Martin Sandra Freund.
Pripravljeni na trd pristanek
Po njenih besedah so pripravljeni tudi na "scenarij trdega pristanka", ključno pa je, da asteroidni material ohranijo v neokrnjeni obliki. Zadnjo generalko pred pristankom so opravili avgusta, ko so s helikopterji na tla spustili repliko kapsule.
Po pristanku bodo pristojni preverili stanje kapsule in jo nato s helikopterjem odpeljali v začasno "čisto sobo". Od tem jo bodo naslednji dan premestili v specializiran laboratorij v Nasinem vesoljskem centru Johnson v Houstonu. Kasneje bodo kapsulo odprli in ločili dele kamnine in prahu.
Del vzorca bodo namenili sedanjim študijam, del pa bodo shranili za prihodnje generacije, opremljene z boljšo tehnologijo. Gre za prakso, ki se je uveljavila med misijami Apollo na Luno. Prve rezultate raziskav bo Nasa predstavila oktobra.
Asteroid Bennu je sicer med zbiranjem vzorca presenetil znanstvenike. V nekaj sekundah, kolikor je trajal stik med robotsko roko sonde in površjem asteroida, se je ta potopila vanj in razkrila njegovo precej manjšo gostoto od pričakovane. To je Nasi omogočilo, da je namesto načrtovanega 60-gramskega vzela večji, 250-gramski vzorec.
V skodelici, polni kamnin, se lahko skrivajo ključi, za katere verjamemo, da so odgovori na nekatera najgloblja vprašanja, ki smo si jih kot človeštvo zastavili, je pomen misije opisal glavni raziskovalec na projektu Osiris-Rex Dante Lauretta z univerze Arizona v Tucsonu.
"Ko bomo na Zemljo pripeljali 250 gramov asteroida Bennu, bomo videli material, ki je obstajal pred našim planetom, morda celo nekaj zrn, ki so obstajala pred našim osončjem," je poudaril.
Bennu s premerom nekaj več kot 500 metrov kroži okoli Sonca in se vsakih šest let približa Zemlji. Obstaja majhna možnost - ena proti 2700 -, da bo leta 2182 trčil v Zemljo, kar bi imelo katastrofalen učinek. Nasa medtem že preučuje načine za preusmeritev njegove poti, za kar bi bilo boljše razumevanje sestave asteroida zelo koristno. Sonda Osiris-Rex bo sicer po pristanku poletela proti svojemu naslednjemu cilju, asteroidu Apophis.
Prve vzorce asteroidov sta sicer leta 2010 in 2020 že prinesli japonski sondi. V vzorcu iz leta 2020 so med drugim našli uracil, dušikovo bazo in enega od gradnikov ribonukleinske kisline (RNK). Ta ugotovitev je podkrepila dolgoletno teorijo, da je bilo življenje na Zemlji "zasejano" iz vesolje, med dežjem asteroidov, ki so ob trkih z Zemljo na naš planet prinesli temeljne elemente.
