Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in izraelski predsednik Izak Hercog sta se v letalski bazi v Fürstenfeldbrucku pri Münchnu skupaj udeležila slovesnosti ob 50. obletnici krvavega terorističnega napada palestinske skupine Črni september na olimpijskih igrah (OI) v Münchnu leta 1972. Prisotnih je bilo tudi okoli 70 svojcev enajstih pobitih članov izraelske olimpijske reprezentance. "Kot voditelj Zvezne republike Nemčije in v imenu te države vas prosim za odpuščanje zaradi pomanjkljive zaščite izraelskih športnikov na olimpijskih igrah v Münchnu in zaradi pomanjkljivih pojasnil po tem, kot tudi zaradi dejstva, da je sploh lahko prišlo do tega tragičnega dogodka," je Steinmeier dejal družinam ubitih izraelskih športnikov ob polaganju vencev na spominsko obeležje.
Predsednika sta že pred tem pozdravila dogovor o odškodnini za svojce izraelskih žrtev poboja. "Res je sramotno, da je bilo za dogovor potrebnih 50 let," je dejal Steinmeier. Obenem se je zavedal, da "globokih ran po 50 letih ne more zaceliti nič", njegove besede povzema nemška tiskovna agencija DPA. Kljub temu je Steinmeier izrazil prepričanje, da to "nikakor ne ogroža nemško-izraelskih odnosov niti v sedanjosti niti v prihodnosti". Hercog, ki je v Nemčiji na tridnevnem obisku in ga zaključi danes, je bil nemškemu gostitelju hvaležen, ker je "vedno ohranjal odprte poti za možne rešitve". Hercog je menil, da se iz napak in človeških tragedij učimo za prihodnost, teror pa da ne sme "motiti ideje olimpijskih iger". "Cenim in spoštujem vaša prizadevanja, da bi pomagali zaceliti ta boleč dogodek," se je zahvalil nemškemu predsedniku. Po desetletjih sporov se je namreč nemška vlada tik pred obletnico z družinami, ki so v napadu izgubile svojce, dogovorila o izplačilu odškodnine v višini 28 milijonov evrov, piše slovenska tiskovna agencija STA.
Osem pripadnikov Črnega septembra se je pred 50 leti prikradlo v olimpijsko vas in ubilo enega izraelskega športnika in enega trenerja, ki sta se jim zoperstavila. Devet drugih so vzeli za talce ter od izraelskih in zahodnonemških oblasti v zameno zanje zahtevali izpustitev 234 palestinskih in arabskih zapornikov. Po neuspešnih pogajanjih so teroristi pristali na premestitev v Kairo, pri čemer jim je morala Zahodna Nemčija dati stroga varnostna zagotovila. Napadalci naj bi v Egipt poleteli z bližnjega vojaškega letališča, kjer pa je prišlo do izjalovljene in neuspešne akcije reševanja talcev. Med kaotičnim streljanjem je ugrabitelje zajela panika in talce so pobili. Skupaj je umrlo 17 ljudi: šest izraelskih trenerjev in pet športnikov, pet storilcev in en nemški policist. Trije preživeli storilci so bili aretirani, vendar jih je zahodnonemška vlada naslednji mesec po ugrabitvi letala Lufthanse v izmenjavi talcev izpustila. Izraelska vlada je po napadu sprožila operacijo Božja jeza, s katero je obveščevalno službo Mosad pooblastila, da je izsledila in ubila še preostale vpletene v münchenski poboj. Prav tako je bombardirala deset baz Palestinske osvobodilne organizacije v Libanonu in Siriji ter ubila okoli 200 palestinskih borcev in enajst civilistov.
Družine nekaterih žrtev so od Mednarodnega olimpijskega komiteja večkrat zahtevale, da športnikom postavi trajno spominsko obeležje, kar pa je ta zavrnil. Spomin na žrtve je počastil šele tik pred OI leta 2016, na zadnjih OI lani pa so ga končno zaznamovali tudi z minuto molka. (bj)
