Dokler Rusija ne bo izpolnjevala mednarodnega prava ter svojih mednarodnih obveznosti in odgovornosti, ne more biti normalizacije odnosov, so sklenili voditelji na današnjem srečanju zveze Nato v Bruslju. Na poslabšanje varnostnega okolja se bo zavezništvo še naprej odzivalo s krepitvijo odvračalne in obrambne drže do Rusije, piše v sporočilu vrha.
Prvič so zaostrili držo do Kitajske. Kitajske ambicije in odločno vedenje predstavljajo "sistematične izzive na pravilih temelječemu mednarodnemu redu". Nato skrbijo politike prisile, ki jih uporablja Peking, in ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami zavezništva, so zapisali v danes sprejetem sporočilu vrha.
Vrh Nata odprl novo poglavje v čezatlantskih odnosih
Voditelji 30 članic zveze Nato, med njimi kot predsednik ZDA prvič Joe Biden, so danes v Bruslju odprli novo poglavje v čezatlantskih odnosih v času vse kompleksnejšega varnostnega okolja. Potrdili so enotnost, solidarnost in povezanost ter zavezanost 5. členu Severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi.
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je po zasedanju izrecno izpostavil Bidnovo zavezanost zavezništvu. Sporočilo osvežene zavezanosti čezatlantski enotnosti in krepitvi vezi, ki se je v času Donalda Trumpa močno skrhala, je ključno sporočilo vrha.
Na vprašanje o primerjavi med zdaj in prej je Stoltenberg odgovoril: "Zdaj je drugače." Izpostavil je, da so vsi zavezniki pozdravili močno Bidnovo zavezanost Natu in obenem v zameno potrdili svojo zavezanost zavezništvu, ki od njih terja tudi krepitev obrambnih izdatkov.
V skupnem sporočilu oziroma komunikeju v 79. točkah so voditelji potrdili zavezanost 5. členu o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse. Ta temeljni člen je Trump ves čas svojega mandata postavljal pod vprašaj in celo grozil z odhodom iz zavezništva.
