Nemčija je volila: Socialdemokrat Scholz že sinoči prepričan o zmagi. Laschet tudi

Ko so se sinoči ob 18. uri so se zaprla nemška volišča in ko so televizije skoraj sočasno objavile izide vzporednih volitev, je bilo jasno, da Nemčijo čaka dolga povolilna noč in še daljša pogajanja za novo vladno koalicijo. Če se ne bo nadaljevala velika koalicija med konservativno unijo CDU/CSU in socialdemokrati SPD, ki je najmanj verjetna, pokazalo se je tudi, da verjetno omenjeni stranki v bundestagu le ne bi sami skupaj imeli večine, bo Nemčija prvič v zgodovini dobila koalicijsko vlado, ki jo bodo morale sestavljati tri stranke.

Dva kandidata za kanclerja

Pa poglejmo. CDU/CSU je po nekaterih projekcijah dobila 25 odstotkov glasov. CSU na Bavarskem je od tega prispevala pet odstotkov glasov. Izid je za krščanskodemokratsko unijo, prejela je osem odstotkov manj kot leta 2017, sicer zgodovinsko njen najslabši. Prav gotovo smemo to pripisati tudi odhodu dosedanje kanclerke Angele Merkel iz politike, kajti njen nesojeni naslednik Armin Laschet očitno ni bil kos nalogi. V družbi Merklove, ki se ji je najprej zahvalil za 16 dobrih let Nemčije pod njenim kanclerstvom, je nagovoril zbrane privržence v Hiši Konrada Adenauerja, ki so kazali dolge obraze presenečenja in razočaranja: "Vedeli smo, da bo izid tesen in to se dogaja. Čeprav zanesljivih številk še ni, smemo že reči, da z njimi ne moremo biti zadovoljni." Kasneje je dejal, da je prepričan, da bo kljub vsemu novi kancler prav on.

Izzivalka unije SPD je prav tako dobila 25 odstotkov glasov, kar pa je za okoli štiri odstotne točke in pol več kot pred štirimi leti. Njen glavni kandidat za kanclerja Olaf Scholz je v Hiši Willyja Brandta takole nagovoril strankarsko občinstvo, ki je že slavilo izide: "Veselim se volilnega rezultata. Po vseh merilih gre SPD navzgor. To je naš veliki uspeh. Noč bo še dolga, vemo pa že, da so Nemci glasovali za spremembo in za to, da naj bo kancler Scholz."

V nemškem parlamentu bi krščanskodemokratska unija sicer dobila največ, 200 mest, ker je za njihove kandidate neposredno glasovalo več volivcev, SPD pa bi dobil 197 poslancev. Toda že pri pri preštevanju prvih glasovnic se je kazalo, da je SPD že za trohico prehitela unijo. Na tretjem mestu so z zgodovinsko najboljšim izidom - 15 odstotkov - Zeleni in v njihovem volilnem štabu v hiši Columbia se je slišal slavnostni krik olajšanja. Dobili naj bi 119 poslancev. Njihova sovoditeljica in kanclerska kandidatka Annalena Baerbock je povedala: "Lahko slavimo naš izid, vendar smo želeli postati vodilna politična sila v državi. To nam še ni uspelo, tudi zavoljo nekaterih mojih napak. Vendar nas naš najboljši izid doslej zavezuje za prihodnost. Kajti ta država potrebuje vlado, ki se bo spoprijela s klimatskimi spremembami." Še bolj je Zelene razveselil začasni izid za berlinski pokrajinski senat, kjer naj bi s 23,5 odstotka podpore celo prepričljivo zmagali pred SPD, ki ima 21,5 odstotka, CDU pa zgolj 15 odstotkov.

Največji demokratični parlament na svetu

Desničarska populistična stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je pristala pri enajstih odstotkih, kar je nekaj manj kot pred štirimi leti, na enajst odstotkov so zlezli tudi liberalci FDP. Oboji računajo na 87 poslancev, medtem ko je Levica s petimi odstotki še trepetala, ali bo do konca dneva ostala nad petodstotnim parlamentarnim pragom in dobila 39 poslancev. Vendar so bili prepričani, da bodo dobili še nekaj pomembnih neposrednih glasov za svoje kandidate.

V največji državi članici Evropske unije se je volilna nedelja z odprtjem volišč začela ob 8. uri. V 299 volilnih okrožjih je bilo na volišča povabljenih 60,5 milijona volilnih upravičencev, ki so izbirali med kar 47 strankami oziroma listami. V Berlinu so poleg zveznega parlamenta torej volili tudi pokrajinski senat, prav tako v Meklenburgu - Pomorjanskem (slavili naj bi bili doslej vladajoči socialdemokrati, CDU pa je strmoglavila na 14-odstotno podporo), in v prestolnici še mestni svet. Berlinčani so glasovali še na referendumu, na katerem so odločali o razlastitvi največjih nepremičninskih podjetij. Ta v Berlinu obvladujejo vsaj šestino trga najemniških stanovanj. Tako bi preprečili nenehno višanje najemnin v štirimilijonskem mestu, v katero se zadnja leta vsako leto priseli kar 40 tisoč ljudi.

Sicer nemški bundestag velja s sedanjimi 709 poslanci za največjega demokratičnega na svetu. Več članov ima samo še kitajska skupščina. Manj poslancev kot Nemčija premore tudi Evropski parlament. Vendar pa bi lahko bil naslednji štiriletni mandat nemški parlament še številčnejši. Kajti že doslej je v njem sedelo okoli sto neposredno izvoljenih poslancev, nedeljske volitve pa bi lahko število teh mandatov povečale na dvesto. Tedaj bi bundestag imel okoli 800 poslancev. Nemci namreč volijo z dvema glasovoma. Prvi glas dajo posameznemu poslancu, drugega pa stranki, pri čemer jim stranke ni treba izbrati v skladu s strankarsko pripadnostjo poimenskega kandidata.

Volilna udeležba je bila 76-odstotna, za le 0,2 odstotne točk nižja kot leta 2017. Rekordno število Nemcev pa je tokrat volilo predčasno in po pošti, menda kar dobrih 40 odstotkov. Mednje sodi tudi Angela Merkel. Te glasovnice so sinoči začeli preštevati precej pozno.

Analitiki poudarjajo, da bo sestavljanje nemške vladne koalicije zelo naporno, da pa sta najbolj možni tako imenovana koalicija Jamajka s črnimi CDU/CSU, Zelenimi in rumenimi FDP ali pa koalicija z imenom Semafor, torej z rdečimi SPD, Zelenimi in rumenimi FDP.