Rusija je z raketami in droni izvedla obsežen napad na energetsko infrastrukturo v Ukrajini. Napadla je v regijah Zaporožje in Harkov ter tudi v Kijevu, pri čemer so ukrajinske zračne sile sporočile, da so prestregle 61 od 71 izstreljenih ruskih raket. Sirene so se oglasile po vsej državi, o žrtvah pa niso poročali.
Ukrajinske zračne sile so sprva poročale, da so ruske sile v regiji Harkov na severovzhodu in Zaporožju na jugu države izstrelile okoli 35 raket zemlja-zrak S-300, ki jih v zraku ni mogoče uničiti s protiletalsko obrambo. Na svojem računu na facebooku so še sporočile, da so ruske sile napade izvedle tudi s sedmimi iranskimi droni in šestimi manevrirnimi raketami, tarča so bila mesta in kritična energetska infrastruktura. Od lanskega oktobra in po številnih neuspehih na terenu Moskva pogosto napada kritično infrastrukturo v Ukrajini, zaradi česar je več milijonov prebivalcev sredi zime ostalo brez elektrike in ogrevanja.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruski raketni napad označil za izziv za Nato ter zavezništvo ponovno zaprosil za dodatno pomoč. "To je teror, ki ga je mogoče in treba ustaviti," je še dodal. Tako kot vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Valerij Zalužni je tudi Zelenski opozoril, da so ruske rakete med napadom na Ukrajino preletele zračni prostor Moldavije in Romunije. Romunsko obrambno ministrstvo sicer trdi, da v njihov zračni prostor ni vstopila nobena raketa, in dodaja, da je bila najbližja ruska raketa od njihovega zračnega prostora oddaljena približno 35 kilometrov. Moldavske oblasti so medtem potrdile vstop ene od ruskih raket v njihov zračni prostor. Ob tem so sporočile, da so poklicale na zagovor ruskega veleposlanika in rusko stran opozorile na nesprejemljivo kršitev zračnega prostora. Romunija je sicer članica zveze Nato, Moldavija pa kandidatka za članstvo.
Obsežni ruski napad se je zgodil le dan po tem, ko je ukrajinski predsednik končal obisk v več evropskih državah in se udeležil vrha EU v prizadevanjih, da bi dobil več orožja z dolgim dosegom in lovskih letal. Toda pri tem bo vsaj na začetku razočaran. Tudi če bi se evropske zaveznice odločile, da Ukrajini pomagajo še z bojnimi letali, k čemur jih poziva Zelenski, teh nikakor ne bi bilo mogoče dostaviti v prihodnjih tednih, saj to terja precejšnje predpriprave in urjenje ukrajinskih pilotov, je poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron. "Ničesar ne izključujem (...), a to ni v skladu s trenutnimi zahtevami," je po koncu zasedanja evropskih voditeljev v Bruslju novinarjem povedal Macron. Kot je pojasnil, ne izključuje pomoči Ukrajini z bojnimi letali, a to po njegovem ni tisto, kar ta država v vojni proti agresorki Rusiji zdaj najbolj potrebuje. Nemški kancler Olaf Scholz je medtem na novinarsko vprašanje o morebitni dobavi bojnih letal Ukrajini odvrnil le, da to ni bila tema pogovorov. Nemški kancler je sicer vrh izkoristil predvsem za poziv kolegom, naj ne odlašajo z obljubljenimi dobavami bojnih tankov leopard 2 Ukrajini. Na vprašanje, ali še ocenjuje, da bodo države EU lahko skupaj dostavile 80 teh tankov, je odgovoril, da upa, da jim bo to na koncu uspelo.
