Odpravili moralno policijo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Eden od motociklov moralne policije, ki so ga nasprotniki režima pred dnevi med protesti zažgali sredi teheranske ulice
Wana News Agency

V Iranu so po navedbah generalnega državnega tožilca razpustili moralno policijo, ki je bila odgovorna predvsem za zagotavljanje spoštovanja pravil oblačenja žensk. "Moralna policija je bila razpuščena," je po včerajšnjem poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal generalni državni tožilec Mohamed Džafar Montazeri. "Moralna policija nima nič skupnega s sodstvom in odpravili so jo tisti, ki so jo ustanovili," je dodal iranski generalni tožilec. Vseeno je napovedal, da čeprav je bila moralna policija razpuščena, se bo s tem družbenim izzivom še naprej ukvarjal pravosodni organ.

V protestih na stotine mrtvih

Iran je včeraj še napovedal ustanovitev preiskovalnega odbora za razjasnitev razlogov za proteste. Vendar v odboru ne bo mesta za kritike sistema, je sporočil notranji minister Ahmad Vahidi. Po poročanju iranskih medijev se je iranski predsednik Ebrahim Raisi včeraj z več ministri sestal na kriznem vrhu.

 

Moralno policijo so razpustili po več kot dveh mesecih protestov, ki so v Iranu izbruhnili, potem ko je po policijskem pridržanju umrla 22-letna Kurdinja Mahsa Amini. Moralna policija jo je v Teheranu, kamor je prišla na obisk, na ulici grobo aretirala zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamske naglavne rute hidžab.

Po mnenju opazovalcev razpustitev moralne policije ne bo pomenila konca obveznega nošenja hidžaba, vendar bi lahko predstavljala vsaj delni uspeh ženskega gibanja v Iranu, še poroča DPA. Od začetka protestov v Iranu številne ženske, zlasti v velikih mestih, vse bolj opuščajo nošenje obvezne naglavne rute in islamska pravila oblačenja. Po islamskih zakonih, kakor jih strogo interpretirajo iranski mule, morajo ženske v javnosti nositi naglavno ruto ter dolg, ohlapen plašč, ki zakriva lase in telo. Ta zakon je že več kot 40 let del družbenopolitične doktrine islamskega sistema, da bi, kot navajajo, "rešil državo in ljudi pred zahodno kulturno invazijo".

Po ocenah borcev za človekove pravice je bilo v Iranu od začetka protestov po Mahsini smrti ubitih približno 470 protestnikov, od tega 64 otrok in 60 pripadnikov varnostnih služb. Uradni iranski podatki o tem so sicer različni: varnostni svet govori o 200, poveljnik revolucionarne garde pa o 300 mrtvih.

Poleg tega je bilo v zadnjih dveh mesecih aretiranih na tisoče ljudi, med njimi študenti, novinarji, športniki in umetniki. Nekatere protestnike so revolucionarna sodišča že obsodila na smrt. Medtem so od jutri naprej znova po vsej državi načrtovani novi protesti, ki potekajo pod sloganom Ženska, življenje, svoboda, ter po navedbah opozicije tudi stavke.

Izvršili smrtne kazni

Medtem so v Iranu včeraj zjutraj usmrtili štiri moške, obsojene zaradi sodelovanja z obveščevalno službo Izraela, sovražnika islamske republike, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile oblasti v Teheranu. "Izvršene so bile kazni nad štirimi glavnimi člani skupine kriminalcev, povezanimi z obveščevalnimi službami sionističnega režima," je poročala spletna stran iranskega pravosodja Mizan Online. Iran je kazni izvršil štiri dni po tem, ko je iransko vrhovno sodišče potrdilo smrtno kazen četverici zaradi "njihovega obveščevalnega sodelovanja s sionističnim režimom (Izraelom) in ugrabitev", navaja Mizan Online. Kot so še dodali, so ti člani sionistične mreže pod vodstvom izraelskih obveščevalnih služb "zagrešili krajo, uničevanje osebne in javne lastnine, ugrabitev in izsiljevanje lažnih priznanj".

 

Še trije drugi moški so bili obsojeni na pet do deset let zapora zaradi kaznivih dejanj zoper varnost države, sodelovanja pri ugrabitvi in posedovanja orožja, so v Teheranu še navedli po sredini razsodbi, na katero ni bilo možnosti pritožb.

Po podatkih organizacij za človekove pravice je Iran za Kitajsko med državami, ki usmrtijo največ zapornikov na svetu. Islamska republika obtožuje Izrael, da izvaja sabotažne napade na njene jedrske objekte in atentate, tudi na znanstvenike. Izrael pa ima Iran za svojega glavnega sovražnika, saj v njegovem jedrskem in balističnem programu vidi grožnjo svojemu obstoju.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta