"Vsaka država ima pravico odločati o svoji usodi, za katero odgovornost prevzame voditelj. A če vzamemo za izhodišče leto 1956 (upor madžarskega naroda proti takratni komunistični vladi in sovjetskim četam, op. p.), se verjetno ne bi odločili tako, kot se je pred dvema letoma in pol ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ker je to neodgovorno. Državo je postavil v obrambni položaj. Toliko ljudi je umrlo, toliko ozemlja je bilo izgubljenega! Ponavljam, to je njihova pravica, to je njihova suverena odločitev, to lahko storijo, toda če bi nas vprašali za nasvet, jim tega ne bi svetovali. Iz tega, kar se je zgodilo 1956, smo se naučili, da moramo biti previdni in paziti na zelo dragocena madžarska življenja. Ne moreš jih kar žrtvovati."
S temi besedami je Balázs Orbán, politični direktor v kabinetu predsednika madžarske vlade Viktorja Orbána, ki se nasprotujoč številnim odločitvam v Bruslju vselej sklicuje na suverenost države, v četrtek odgovoril na novinarsko vprašanje o primerjavi leta 1956 in ukrajinskega upora v podkastu enega od provladnih medijev.
Izjava, s katero je nakazal, da se madžarska vlada v primeru ruskega napada najverjetneje ne bi odločila za obrambo države, je sprožila val ogorčenja na Madžarskem in pozive k odstopu politika, ki se je zadnje čase omenjal kot najverjetnejši novi zunanji minister. Revolucija leta 1956 na Madžarskem velja za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini vzhodnih sosedov. S spontanim uporom madžarskih študentov se je 23. oktobra 1956 začela dvotedenska revolucija, upor zoper tedanji komunistični režim in prisotnost sovjetskih sil na madžarskem ozemlju. Revolucija je bila s pomočjo sovjetskih čet nasilno zatrta, ubitih je bilo tri tisoč ljudi, medtem ko jih je okoli 200.000 zapustilo državo.
Izjavo je v današnjem, tradicionalnem petkovem intervjuju na Radiu Kossuth komentiral predsednik madžarske vlade, Orban - čeprav z istim priimkom, politika nista v sorodu. Najprej je poudaril, da je treba biti, ko se opredeljuješ do takšnih vprašanj zelo natančen, tvoja izjava ne sme puščati dvomov, kaj si mislil.
"Moj politični direktor se je izrazil na dvoumen način, kar je v tem kontekstu napaka. Naša skupnost stoji na temeljih revolucije leta 1956, iz nje je zrasla. Naše skupnosti ne bi bilo, če ne bi bilo herojev iz leta '56, zato svetih dogodkov in junakov madžarske zgodovine ne bi smeli vključevati v razpravo o vojni in miru," je pojasnil.
In dodal, da ne dvomi o političnih pogledih Fideszovih politikov, vključno s političnim svetovalcem, za katerega je prepričan, da bi se boril za domovino, če bi bilo potrebno. "Madžarska se vedno brani, to je počela v preteklosti, to počne še danes in bo to storila tudi v prihodnje. K temu vsakega Madžara obvezuje ustava."
Izjava Balázsa Orbána je vzbudila oster odziv tudi zato, ker madžarska vlada, z Orbánom na čelu, nikoli ni obsodila ruske agresije na Ukrajino. Celo več. Premier Orbán je, prikazujoč se kot mirovni posrednik, v zadnjih dveh letih in pol večkrat obiskal Moskvo in ruskega predsednika Vladimirja Putina. Nazadnje julija, ko je Madžarska prevzela predsedovanje Svetu EU, zaradi česar je bil deležen ostrih obsodb Bruslja in nekaterih voditeljev držav EU, a se je Orbán, tako kot vselej, ko gre za nasprotovanje Bruslju, tudi v tem primeru branil s sklicevanjem na suverenost države.
