Paket presenečenja za podnebna pogajanja, med 70.000 delegati iz 196 držav v Dubaj tudi številčna slovenska delegacija

Še pred uradno otvoritvijo v Dubaju, kjer se bo do 12. decembra izmenjalo 70.000 delegatov iz 196 držav, ki bodo skušali doseči globalni konsenz o tem, kako rešiti svet pred pregrevanjem in ohraniti planet v mejah, ki bodo človeku še omogočale preživetje, so ozračje segreli kar gostitelji Združeni arabski emirati (ZAE).

Predsedujoči konferenci sultan Ahmed Al Džaber naj bi bil skušal izkoristiti prisotnost vrhovnih državnikov s praktično vsega sveta za sklepanje novih naftnih poslov, kar je diametralno nasprotje enega glavnih ciljev letošnjega zasedanja - sklenitvi dogovora o popolni opustitvi uporabe fosilnih goriv. Kljub uvodni aferi ali prav zaradi nje pa je sultan že prvi dan konference pripomogel k dogovoru o skladu za izgube in škodo za najrevnejše in najbolj ranljive države, ki naj bi jim pomagal pri soočanju z nepopravljivimi posledicami podnebne katastrofe. ZAE in Nemčija so obljubili največ, po sto milijonov dolarjev za prilagajanje najrevnejših. Delegati so dogovor pospremili s stoječim aplavzom.

"Preživljamo podnebni kolaps v realnem času," pa je generalni sekretar ZN António Guterres poudaril v uvodu v konferenco. Govoril je ob predstavitvi skrb vzbujajočega poročila Svetovne meteorološke organizacije o stanju podnebja, ki pravi, da bo leto 2023 najbolj vroče v zgodovini. "Letos smo po vsem svetu videli skupnosti, ki so jih prizadeli požari, poplave in visoke temperature - in posledice so uničujoče," je dejal Guterres. "Rekordno globalno segrevanje bi moralo pognati srh po hrbtenici svetovnih voditeljev. In to bi jih moralo spodbuditi k ukrepanju."

Prvi teden konference je sicer namenjen pogajanjem v strokovnih skupinah, drugi pa političnim pogajanjem. Včeraj so tako pri ZN objavili poročilo, ki izpostavlja suše - gre za "izredne razmere brez primere na planetarni ravni, ki povzročajo pomanjkanje hrane in lakote," pišejo.

V Dubaju, kamor je prispela z ekipo, je na plenarnem zasedanju nastopila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. "Svetovni voditelji bi morali trenutno voditi samo eno vojno, in to proti podnebni krizi," je dejala, opisala katastrofalne posledice podnebnih sprememb pri nas, lani požare, letos poplave, in napovedala, da bo Slovenija v sklad za odzivanje na izgube in škodo prispevala 1,5 milijona evrov.

Na konferenco odpotujejo še 16 delegatov z več ministrstev in Rok Dolenc, mladinski podnebni delegat. Delegacija je precejšnja, a člani bodo tam ostali v različnih terminih in različno dolgo. Ves čas zasedanja bosta v Dubaju Tina Kobilšek, glavna podnebna pogajalka Slovenije, in njen pomočnik Luka Vombek. "Obseg vladne delegacije na ekspertni ravni je prilagojen tudi urniku mednarodnih podnebnih pogajanj, kjer se o različnih vsebinskih točkah dnevnega reda konference praviloma pogaja vzporedno (vsaj tri zasedanja potekajo vzporedno). Preliminarna agenda za 28. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja vsebuje več kot 15 vsebinsko različnih točk agende, ki jih pokrivajo različni eksperti in običajno potekajo v vzporednih časovnih okvirih," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in naravne vire.

Med delegati bode v oči udeležba Maše Kociper, državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade, ki bo v Dubaju del ekipe ministrstva za naravne vire in prostor. Tja so jo pri Golobu namreč posodili v začetku jeseni. "Na zasedanju bo od 9. do 12. decembra in bo aktivno sodelovala na tematskem dnevu, posvečenem naravi, in na tematskem dnevu Voda in prehrana (dogodek v paviljonu Azerbajdžana)," utemeljuje njeno prisotnost na konferenci ministrstvo za okolje in naravne vire, ki ga začasno vodi ministrica Alenka Bratušek.