Parlamentarne volitve: Zakaj so Nizozemci volili skrajno desno?

Na predčasnih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem je slavila skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa. Po skoraj vseh preštetih glasovih so v 150-članskem v sredo dobili 37 poslanskih mest, dvanajst več pred koalicijo zelenih in laburistov Fransa Timmermansa. Že trinajst let vladajoča desnosredinska Ljudska stranka VVD je osvojila 24 sedežev, nova krščanskodemokratska stranka NSC pa 20.

V volilni kampanji so bili v ospredju priseljevanje, ki je botrovalo tudi padcu vlade Marka Rutteja, stanovanjska politika in vse višji življenjski stroški. Volitve so bile zelo nepredvidljive, saj je o tem, katere od 26 strank bodo zasedle skupno 150 sedežev v parlamentu, odločal precejšen delež neodločenih volivcev. V prvem odzivu po objavi volilnih izidov je Wilders dejal, da bo Nizozemska spet postala nizozemska, saj bo njegova vlada poskrbela za zmanjšanje prosilcev za azil.

Kličejo ga nizozemski Trump

Wilders je desničarski populist, ki že 20 let razburja nizozemsko politiko. Njegova retorika temelji na islamofobiji in nasprotovanju migrantom. Želi prepovedati mošeje, islam označuje za fašistično ideologijo, koran primerja s Hitlerjevo knjigo Moj boj. Leta 2014 ga je sodišče spoznalo za krivega verbalnega napada na priseljence iz Maroka, sodbo je označil kot politični poskus utišanja. Nekoč je tudi pozval k uvedbi davka za muslimanke, ki nosijo pokrivala. Večkrat je izrazil skeptičnost do EU, zato nekateri napovedujejo, da bi pod njim Nizozemska po vzoru brexita utegnila izvesti nexit. Je tudi podpornik politike Izraela, saj nasprotuje palestinskim težnjam po osamosvojitvi. Zaradi teh stališč so mu radikalni islamisti grozili s smrtjo in ima že nekaj let 24-urno policijsko varovanje. Prijel se ga je vzdevek nizozemski Trump.

V kampanji je Wilders nekoliko omilil retoriko. V eni izmed debat na televiziji je dejal, da je pripravljen opustiti boj proti islamu, saj da imajo prednost druga vprašanja. Za zmago na volitvah so mu čestitali evropski politični somišljeniki Marine Le Pen, Viktor Orban, Matteo Salvini, španska stranka Vox in nemška AfD.

Na roko so mu šle teme v kampanji

Politolog in profesor na Univerzo v Groningenu dr. Peter J. Verovšek meni, da četudi gre za odmevni rezultat Wildersa in evropske desnice, ne bi smeli biti presenečeni, saj da je Nizozemska sorazmerno desničarska država. To se je pokazalo že na provincialnih volitvah, na katerih je uspeh doseglo tudi desno gibanje kmetov. "Pričakovati je bilo zmago desnice, ne pa tudi zmage Wildersa. Pričakovalo se je, da bo zmagala VVD, ki jo sedaj vodi Dilan Yeşilgöz-Zegerius. Je hči kurdskih migrantov, hkrati pa je proti priseljevanju. Pred tedni je storila veliko napako, ko je rekla, da bi Wildersa sprejela v koalicijo. S tem je podrla zid, ki so ga proti njemu držale vse nizozemske stranke. Ko so ljudje slišali, da bi Wilders lahko prišel v koalicijo z VVD, dosedanjo vladajočo stranko, jih je veliko raje strateško glasovalo zanj kakor za doslej vladajoče. Na roko so Wildersu šle tudi teme v kampanji, se pravi okoljevarstvo in migranti," je dejal.

Sogovornik ni prepričan, da bo Wilders oblikoval koalicijo: "Yeşilgöz-Zegerius je sicer rekla, da ne bo sprejela povabila v njegovo vlado. Pieter Omtzigt iz NSC bi načeloma bil pripravljen sodelovati z Wildersom, a je težava v tem, da parlament nima spodnje meje za vstop. Poleg petih največjih strank je namreč vanj prišlo tudi nekaj manjših. Zato tudi s podporo NSC Wilders ne bi imel dovolj glasov in bo potreboval še druge stranke. Možna je tudi velika koalicija levice in zmerno desnih strank. Tu je najmočnejša koalicija zelenih in laburistov, ki jo vodi dolgoletni politik na evropski ravni Timmermans. V tem primeru bodo morali najti kompromis glede mandatarja. Vse je še odprto, a glede na trende v Evropi je to trenutek desnice. Tako v Italiji kot na Nizozemskem. Tudi v Franciji utegne na naslednjih predsedniških volitvah zmagati Marine Le Pen."

Nexita ne bo

In kakšne spremembe bi prinesla Wildersova vlada? Verovšek meni, da se nexit ne bo zgodil, čeprav ga je Wilders dolgo časa zagovarjal. "Razen njegove stranke nexita ne podpira nobena druga. Malo verjetno je, da bi znotraj koalicijskega sporazuma uresničil to idejo. Gre pa pričakovati, da bo Nizozemska zaostrila migrantsko politiko. Tudi lahko pričakujemo, da bi se začeli zapirati v akademski sferi. Nizozemska namreč velja za zelo odprto državo, kar se tujih študentov tiče. Na vseh univerzah se izvajajo programi še v angleščini. Vsekakor se bo Nizozemska pod Wildersom obrnila v desno. Znotraj evropske politike pa bo imela znatno manjšo vlogo. Verjetno se bo pridružila Madžarski in nadomestila Poljsko kot faktor, ki nagaja drugim evropskim državam," komentar sklene Peter J. Verovšek.