Črnogorski parlament je v noči na soboto s položaja razrešil zunanjega ministra Ranka Krivokapića in ministra za obrambo Raška Konjevića, ki da sta z nespoštovanjem postopkov pri postavljanju spominske plošče v nekdanjem taborišču Morinj povzročila diplomatski škandal, poroča slovenska tiskovna agencija STA.
Njuno razrešitev je predlagal premier Dritan Abazović, ki opravlja tekoče posle, potem ko je njegova vlada konec avgusta dobila nezaupnico. Konjević in Krivokapić sta bila pobudnika postavitve spominske plošče za hrvaške zapornike v nekdanjem taborišču Morinj, o kateri pa nista obvestila vlade in pristojnih organov. Abazović je ocenil, da je bila spominska plošča postavljena nezakonito in v nasprotju z interesi črnogorskih državljanov in prizadevanji za spravo. Za razrešitev je glasovalo 41 poslancev 81-članskega parlamenta. Podprli so jo poslanci prosrbske Demokratske fronte, koalicije Mir je naš narod nekdanjega predsednika parlamenta Alekse Bečića in Abazovićeve koalicije Črno na belem. Glasovanja pa se niso udeležili poslanci Demokratske stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila Đukanovića, Socialdemokratske stranke (SDP), iz katere sta Konjević in Krivokapić, Socialdemokratov (SD), Liberalne stranke (LP) in strank manjšin. Spominsko ploščo sta Krivokapić in Konjević odkrila 10. oktobra. Predstavljala naj bi obžalovanje Črne gore zaradi zbirnega taborišča v Morinju in trpljenja Hrvatov, ki so bili v času agresije na Dubrovnik in Konavle zaprti v njem. V taborišču so zaprte civiliste in vojake mučili. Za ta vojni zločin so bili leta 2013 na sodišču v Podgorici štirje ljudje obsojeni. Slovesnosti ob odkritju sta se udeležila tudi podpredsednik hrvaške vlade Tomo Medved in hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.
Črnogorska služba za inšpekcijski nadzor je minuli teden naložila občini Kotor, da ploščo v nekaj dneh umakne. Še bolj kot kršitev zakona o spomenikih, saj spominska plošča ni imela ne soglasja občine Kotor in ne črnogorske vlade, je nekatere zmotil napis na plošči. Ta naj bi relativiziral črnogorsko vlogo v napadu na Dubrovnik in okolico v letih 1991 in 1992, saj ga v uvodu pripiše "velikosrbski agresiji". Napis z večjimi črkami tako najprej pravi, da so storjeni zločini "osramotili ime in duh Črne gore", šele nato izraža "obžalovanje za vse trpljenje, ki so ga morali preživljati zaprti". Na Hrvaškem odstranitev spominske plošče sicer doživljajo drugače. Splitska Slobodna Dalmacija citira predsednika Hrvaške državljanske pobude in ministra brez listnice v črnogorski vladi Adrijana Vuksanovića, ki je medtem odstopil: "Plošča moti predvsem tiste, ki bi tudi danes navalili na Dubrovnik in jim ni žal napada na Hrvaško pred tridesetimi leti." Črna gora se je Hrvaški za sodelovanje v velikosrbski agresiji uradno opravičila že leta 2000.