Boris Jaušovec
Glasovanje o resoluciji v Evropskem parlamentu (EP), v kateri so evropski poslanci Rusijo označili kot državo podpornico terorizma, je v Sloveniji privzdignilo kar nekaj obrvi. Resolucija, ki sicer pravno ni zavezujoča, je bila sprejeta s 494 glasovi za, medtem ko je 58 poslancev glasovalo proti, 44 pa je bilo vzdržanih.
Opazno pa je bilo, da je bila med tistimi, ki niso glasovali za, slovenska četverica, ki prihaja iz vladnih strank - Gibanja Svoboda (GS) in Socialnih demokratov (SD). Poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), torej Romana Tomc in Milan Zver iz SDS, Franc Bogovič iz SLS in Ljudmila Novak iz NSi, torej iz strank slovenske opozicije, so glasovali za resolucijo, ki "načrtne napade in grozodejstva, ki jih Rusija izvaja nad civilnim prebivalstvom Ukrajine, uničevanje civilne infrastrukture in druge hude kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava šteje med teroristična dejanja".
Izid glasovanja: 494 glasov za, 58 poslancev proti, 44 vzdržanih
Terminološki odmiki
S sprejetjem resolucije je EP sledil pozivom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in tudi formalno, četudi predvsem na simbolični ravni, najostreje obsodil dejanja Rusije. Litovski poslanec Andrius Kubilius (EPP) je kot eden od pobudnikov resolucije dejal: "Rusija ni le država, ki sponzorira terorizem, ampak tudi država, ki uporablja sredstva terorizma. S tem, ko EP priznava to dejstvo, pošilja jasno politično sporočilo. Evropejci ne želijo ostati pasivni, medtem ko njihova velika soseda krši vse humanitarne in mednarodne norme." Dodajmo, kot piše Slovenska tiskovna agencija (STA), da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. EU ima seznam terorističnih organizacij, na katerega se lahko uvrstijo skupine, subjekti in posamezniki, ne pa tudi države. Tak seznam pa imajo ZDA. Na njem so Kuba, Iran, Sirija in Severna Koreja, a Rusije ni.
Poglejmo, kako so svoje ravnanje sredi tedna pojasnili slovenski poslanci, ki niso bili za. Matjaž Nemec (S&D, torej SD) se je vzdržal. Zakaj? "Od začetka ruske agresije nad Ukrajino je EU vojno najostreje obsodila, uvedla stroge sankcije proti Rusiji ter pozvala k pregonu Rusije zaradi vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in agresije." O tem ni dvoma, nadaljuje, a vendarle je pri političnih oznakah in terminih treba biti previden. Nepremišljeni terminološki odmiki od Rusije kot vojne agresorke, nad katero visi utemeljen sum vojnih zločinov ter zločinov proti človečnosti, bi samo zamajali jasnost namere za odgovornost, s katero se bo prej ali slej Rusija morala soočiti zaradi dejanj, ki so v nasprotju s temeljnimi postulati mednarodnega prava, je zapisal Nemec.
"Naš cilj je čimprejšnja umiritev strasti in začetek mirovnih pogajanj. EU mora še naprej delovati v smeri kredibilne posrednice, da bi se lahko začeli mirovni pogovori, sicer bodo še naprej, žal, življenja izgubljali vojaki in civilisti. Naklonjen sem nadaljnjemu oblikovanju ustreznega pravnega okvira ter razširitve sistema targetiranih sankcij. Samo tako bi se lahko učinkoviteje spoprijeli s stopnjevanjem tudi terorističnih dejanj Rusije nad ukrajinskim prebivalstvom. Vojna se mora čim prej končati za pogajalsko mizo in ne s stopnjevanjem agresije na bojišču," nam je še sporočil Nemec. "Z oznako, da gre za teroristično državo, močno pripiramo pot do miru in začetku pogajanj ter vloge EU kot mirovne posrednice."
Z bojišča k pogajalski mizi
Glasovanja o končnem besedilu resolucije se je vzdržal tudi njegov strankarski kolega Milan Brglez, kajti: "Resolucija predstavlja škodljiv odmik od enotnega stališča EP, ki je v preteklih resolucijah konsistentno obsodil rusko agresijo na Ukrajino, simbolno in dejansko vztrajal pri podpori Ukrajini, da se brani, in vztrajal pri nujnosti končanja oboroženih spopadov ter razrešitvi konflikta po mirni poti. Besedilo te resolucije nima podlage v mednarodnem pravu, temveč predvsem v partikularnih političnih interesih za populistično orisovanje situacije ter obračunavanje z eno izmed vpletenih držav, v času, ko je oboroženi konflikt še vedno v teku. Z opredelitvijo Rusije kot teroristične države (s teroristi se ne pogaja!), zapiramo prostor za to, da se reševanje konflikta z bojišča preseli za pogajalsko mizo." Brglez meni tudi, da besedilo resolucije ne ogroža le možnosti za iskanje rešitve po mirni poti z EU kot glavno posrednico, ampak tudi jemlje kredibilnost postopkom, ki morajo biti sproženi pred mednarodnimi sodnimi instancami za ugotavljanje individualne in objektivne odgovornosti za kršitve mednarodnega humanitarnega prava in vojne zločine vseh vpletenih v konflikt.
Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj, izvoljena pri LMŠ, zdaj pa člana Gibanja Svoboda oziroma liberalne politične skupine v Evropskem parlamentu Renew, sta odgovor na Večerovo vprašanje o tem, zakaj sta se sploh izognila glasovanju, sporočila skupaj.
"Za opcijo neglasovanja sva se odločila, ker nobena druga ni zaobjemala najinih stališč v celoti. Nikakor nisva proti glavnini besedila resolucije, prav tako nisva do njega nisva vzdržana ali zadržana. Seveda vseskozi odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino in odločno podpirava ukrajinski boj za ozemeljsko celovitost ter neodvisnost in obrambne napore pred rusko agresijo. To dokazujejo vsa najina dosedanja dejanja in osebna prizadevanja ter glasovanja za vse pretekle resolucije o Ukrajini. Tako sva na istem plenarnem glasovanju potrdila dejanska zakonodajna predloga: o finančni pomoči Ukrajini in o prepovedi upoštevanja potnih listin z okupiranih območij."
Zakaj torej tokrat nista mogla biti za? "Med postopkom sva podprla dopolnili Zelenih, ki bi izboljšali besedilo resolucije tudi z vidika mednarodnega prava. S prvim dopolnilom Zelenih, ki na koncu ni bilo sprejeto, bi Rusijo označili kot državo, ki uporablja sredstva terorizma. Z drugim dopolnilom, ki prav tako ni bilo sprejeto, pa bi EU in države članice pozvali k sprejemu konkretnih, praktičnih korakov proti takim terorističnim dejanjem z uporabo vseh obstoječih razpoložljivih instrumentov in sprožitvi nadaljnjih omejevalnih ukrepov proti Rusiji." Poslanca še opozarjata, da je poljski vladajoči stranki PiS v resolucijo uspelo vnesti člen, ki izenačuje zrušitev poljskega letala z vladnimi predstavniki leta 2010 z dokazano sestrelitvijo malezijskega letala leta 2014. "Vedno se boriva proti avtokratskim, predvsem pa nasilnim režimom, ki nedolžne ljudi ubijajo in razseljujejo, uničujejo infrastrukturo in ves svet spravljajo v nevarnost. To velja za Rusijo, pa tudi za vse trenutne in pretekle vojne."
"Obžalujem, da niso bili vsi za"
Dr. Marko Lovec s katedre in centra za mednarodne odnose pri Fakulteti za družbene vede o vplivu resolucije, o dogajanju v Evropskem parlamentu.
Kaj po evropskem pravu pomeni resolucija Evropskega parlamenta o Rusiji kot sponzorki terorizma, če ni zavezujoča?
"Izglasovana resolucija ima simbolično vlogo, saj s teroristi običajno označujemo tiste, ki za doseganje ciljev uporabljajo absolutno nesprejemljiva sredstva. Skladno s tem jih obravnavamo kot nelegitimne akterje in kriminalce, s katerimi se ne pogovarja ali pogaja. Treba jih je izolirati in preganjati skladno s pravom. Deloma gre sicer za politične kategorije, kajti tudi administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je pogajala s talibani o umiku iz Afganistana. Resolucija prihaja v času ruskih napadov na civilno infrastrukturo, ki predstavljajo kršitev mednarodnega prava in vojne zločine ter pomenijo splošno uničenje in povečujejo stroške obnove. Resolucija je močno sporočilo, da podpora Ukrajini v EU ostaja visoka in da EU Ukrajine ne bo porinila v pogajanja, kjer bi popustila ruskim ozemeljskim zahtevam, povezanimi z izvršenim dejstvom vojaške okupacije. To bi bilo v nasprotju z mednarodnim redom in pravili, ki ščitijo ozemeljsko celovitost in obsojajo dejanja agresije."
Kakšen cilj lahko resolucija doseže v praktičnem smislu? V EU niti ni seznama terorističnih držav, kot ga imajo v ZDA.
"V praktičnem smislu resolucija trenutno ne pomeni kaj dosti. Kot ugotavljate, status države podpornice terorizma v EU ne obstaja. Evropski parlament sicer poziva k razmisleku v tej smeri, toda pravna uvedba takšnega statusa bi pomenila bistveno zmanjšanje sodelovanja in stikov na vseh ravneh. Sicer v EU obstaja seznam terorističnih posameznikov in organizacij, na katerem je nekaj deset subjektov. Seznam sprejmejo države članice s soglasjem. Parlament je pozval k umestitvi nekaterih posameznikov in skupin na ta seznam, povezanih z rusko invazijo in s sistematičnimi vojnimi zločini. Biti na seznamu pomeni omejitev finančnih transakcij, tudi posrednih, in pregon znotraj EU. Na seznamu so večinoma teroristične organizacije, ki bi se lahko financirale iz EU ali v EU izvajale aktivnosti. Zdi se, da to ni najbolj učinkovito sredstvo, saj posamezniki in skupine, povezane z rusko invazijo, tega pri nas ne počnejo. Prepovedi vstopa pa se že uveljavljajo ločeno. Parlament je pozval še k devetemu paketu sankcij, kar ni nepomembno."
Nekateri slovenski poslanci za resolucijo niso glasovali.
"Ne glede na to, kar sem povedal prej, obžalujem, da so se nekateri slovenski evropski poslanci vzdržali oziroma se niso želeli opredeliti. Mislim, da gre za napako z moralnega vidika in z vidika ocene tega, kaj je mogoče doseči. Ruska invazija je neopravičljiva, s tem pa tudi njene 'pridobitve'. O njih se ni mogoče pogajati. Rusija povečuje pritisk in zaradi neuspehov ne izbira sredstev. Zategadelj mora Zahod pokazati, da podpira Ukrajino in da bo uporaba vsakega nadaljnjega sredstva izzvala ustrezen odgovor." (bj)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
