Srbski predsednik Aleksandar Vučić ter makedonski in albanski premier, Zoran Zaev in Edi Rama. Zadovoljen je lahko le Vučić, saj Srbija odpira nova pogajalska poglavja, Severna Makedonija in Albanija pa ostajata v čakalnici.
Projekt mini schengen, ki je bil zasnovan pred dvema letoma kot odprto gospodarsko območje med Albanijo, Severno Makedonijo in Srbijo, počasi dobiva vsebino. Po ustanovnem srečanju v Novem Sadu 10. oktobra 2019 in pospešku na sestanku na Ohridu in v albanskem Durresu istega leta se je zdelo, da je zamisel ostala le zamisel. Do včeraj, ko so se voditelji držav članic, torej makedonski premier Zoran Zaev in njegov albanski kolega Edi Rama ter srbski predsednik Aleksandar Vučić, sešli v Skopju, kjer so mini schengen preimenovali v Open Balkan (odprti Balkan) in formalizirali nekatere pobude. Na dvodnevnem vrhu sicer ni bilo predstavnikov Kosova, ki je septembra lani formalno pristopilo k pobudi.
Petsto let obračanja hrbtov je bilo dovolj, pravi albanski premier Edi Rama
Cilj pobude, ki se po novem imenuje Open Balkan, je po Vučićevih besedah predvsem olajšati življenje državljanom in izboljšati njihov življenjski standard. Kot je poudaril, pobuda nikakor ni usmerjena proti komurkoli in bo vsem le koristila. Če bo njena implementacija uspešna, od 1. januarja 2023 za državljane Srbije, Severne Makedonije in Albanije ne bo več mej, je napovedal. Pojasnil je, da so tako on kot Rama in Zaev pobudo že na začetku pred dvema letoma razumeli kot pogled v prihodnost, ki bo spremenila odnose na Balkanu - posebno med tistimi, ki si, tako kot Srbija in Albanija, v preteklosti "niso bili ravno blizu". V zadnjih letih se je med trojico voditeljev po njegovih besedah razvilo iskreno medsebojno zaupanje.
Albanski premier je v nagovoru ob odprtju gospodarskega foruma o regionalnem sodelovanju v Skopju izpostavil, da je omenjena pobuda strateškega pomena za Albanijo, a obenem nujna za celotno regijo, če se želi gospodarsko razvijati in iti naprej, ne pa ostati ujetnik preteklosti. Kot je zatrdil, ne gre za ekskluzivo, ampak projekt, ki se mu lahko pridružijo vse države, če to želijo. Kot je sporočil vsem na Zahodnem Balkanu, je skrajni čas, da prenehajo drug drugemu obračati hrbet, kot so to počeli 500 let, in namesto tega pogledajo, kaj lahko pridobijo drug od drugega z medsebojnim sodelovanjem po vzoru EU. "In ko se bo regija integrirala v EU, bomo delali isto kot sedaj. Zdaj se povezujemo brez EU, a ko bomo postali del evropske družine, ne bo nihče govoril o tem, ali so te štiri svoboščine v naši regiji omogočene ali ne," je dodal.
Zaev se je strinjal, da se začenja "nova era sodelovanja v regiji", saj dajejo pomemben nov zagon tako gospodarskemu sodelovanju kot izboljšanju političnih odnosov oziroma politični sprostitvi med državami regije. "To bo priznana pobuda, ki bo široko sprejeta tako v Bruslju kot Washingtonu," je zatrdil. Ponovil je, da je mini schengen odprt za vse države Zahodnega Balkana, in jih povabil, naj se mu zavoljo svojih ljudi pridružijo. "Jasno je, da lahko samo z integrirano in povezano regijo hitreje napredujemo k članstvu v EU. Vse, kar delamo, je rezultat evropskih vrednot, saj si prizadevamo za krepitev štirih svoboščin - pretoka ljudi, blaga, kapitala in storitev," je dejal.
Na forumu so začrtali nadaljnjo pot za prostotrgovinsko in poslovno območje med omenjenimi tremi državami ter podrobneje predstavili vizijo bolj politično in gospodarsko integrirane regije. V luči tega je trojica voditeljev tudi podpisala tri pomembne dokumente, ki se nanašajo na trgovino, delovna dovoljenja in obojestransko podporo v primeru požarov, poplav in drugih nesreč.
Poleg političnih voditeljev trojice držav so se foruma udeležili predstavniki okoli 350 podjetij z Zahodnega Balkana, samo iz Srbije več kot 200, pa tudi iz vrste drugih držav.
