Pogostost ekstremnih pojavov se bo podeseterila

A. La.
22.01.2023 13:58

Tudi v primeru najbolj optimističnih scenarijev nas v naslednjih letih čaka serija okoljskih katastrof.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Temperature po svetu, ki jih beležimo v zadnjih letih, presegajo vse sodobne zgodovinske norme in svet potiskajo v novo izredno nevarno stanje.
Andrej Petelinšek

Globalno pregrevanje je intenzivno zaostrilo porast in intenzivnost ekstremnih pojavov, kaže nova študija (Future socio-ecosystem productivity threatened by compound drought–heatwave events), ki je analizirala ekstremne vremenske dogodke v letih 2020 in 2021. Kot ugotavljajo raziskovalci, so prav suše in vročinski valovi eden najhujših podnebnih stresorjev, ki negativno vplivajo na globalni trajnostni razvoj. Pogostost ekstremnih pojavov se bi lahko po predvidevanjih povečala za kar desetkrat. Temperature po svetu, ki jih beležimo v zadnjih letih, presegajo vse sodobne zgodovinske norme in svet potiskajo v novo izredno nevarno stanje.

Kriza se zaostruje hitreje 

Kot so izpostavili na spletnem mediju Rdeča pesa, je bil vročinski val v Južni Koreji oktobra 2021 je bil tako na primer kar za 7 stopinj Celzija toplejši od običajnih vročinskih valov. "Po dosedanjih prepričanjih in ugotovitvah, bi ta veljal za dogodek, ki se zgodi zgolj vsakih 6250 let. Toda najnovejši podnebni modeli predvidevajo, da bodo takšni in hujši vročinski valovi do leta 2060 postali nova normalnost za Južno Korejo, v kolikor ne bo prišlo do radikalnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Takšne ekstreme beležimo po vsem svetu," so zapisali. 

Ti ekstremni dogodki so jasen pokazatelj, da se okoljska kriza zaostruje hitreje kot smo pričakovali, mnogo hujše so tudi posledice. To potrjuje tudi konec lanskega leta objavljena študija o takoimenovanih prelomnih točkah. Ta ugotavlja, da nas že globalno pregrevanje za eno stopinjo Celzija, torej prag, ki smo ga že presegli, ogroža mnogo bolj, kot so predvidevala pretekla podnebna modeliranja, pojasnjujejo na portalu. Tudi v primeru najbolj optimističnih scenarijev nas v naslednjih letih čaka serija okoljskih katastrof in pretresi v organizaciji kapitalističnega izkoriščanja. Na Rdeči pesi poudarjajo, da lahko izhod iz tega prinese zgolj prehod v ekosocialistično družbo, pri čemer je bistvena selektiva odrast in prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer je ključno, da večina sredstev ne bo ostala v državah centra svetovnega kapitalizma.

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta