Polovica ledenikov bo do konca stoletja izginila

DR
20.02.2023 16:57

Med najhuje prizadetimi so evropske gorske verige, v Alpah naj bi se ledeniki do leta 2050 v povprečju zmanjšali za 70 odstotkov, medtem ko naj bi se najmanjši povsem stalili.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Takšni prizori bodo čez slabih sto let le še na fotografijah.
Epa

Do leta 2100 bo najverjetneje izginila polovica vseh ledenikov na svetu, tudi če bo človeštvu uspelo doseči cilj o omejitvi globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija, zapisan v pariškem podnebnem sporazumu. Najnovejše raziskave so namreč pokazale, da se ledeniki talijo hitreje in v večjem obsegu, kot smo sprva domnevali. Vsaj polovica teh na izginotje obsojenih ledenikov se bo stalila že v prihodnjih 30 letih. Raziskovalci so ugotovili, da bo 49 odstotkov ledenikov izginilo tudi po najbolj optimističnem scenariju, omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Toda če se bo Zemlja še naprej segrevala, kot je predvideno po sedanjih napovedih, in se bo segrela za 2,7 stopinje Celzija, bo izginilo 68 odstotkov vseh ledenikov, še piše v raziskavi, katere izsledki so bili objavljeni v zadnji številki revije Science.

Če bi se to zgodilo, v srednji Evropi, Kanadi in ZDA do konca naslednjega stoletja ne bi bilo več nobenega ledenika. Posledica tega bi bilo občutno zvišanje morske gladine, poleg tega bi kar dvema milijardama Zemljanov grozilo, da ostanejo brez pitne vode, povečala pa bi se tudi nevarnost naravnih katastrof, na primer hudih poplav. Znanstveniki so v okviru raziskave proučili ledeniška območja po vsem svetu z izjemo grenlandskih in antarktičnih ledenih plošč.

Če bi nam uspelo dvig globalne temperature omejiti na 1,5 stopinje Celzija, bi se morska gladina med letoma 2015 in 2100 v povprečju dvignila za 90 milimetrov. V primeru dviga temperature za 2,7 stopinje Celzija pa bi se zaradi taljenja ledenikov dvignila za kar 115 milimetrov, kar je za 23 odstotkov več, kot so raziskovalci ocenili na podlagi prejšnjih modelov. Tretjina tega dviga bi bila posledica taljenja gorskih ledenikov.

Raziskovalci so tokrat s pomočjo dve desetletji starih satelitskih podatkov svetovne ledenike mapirali natančneje kot kdajkoli prej. Prejšnji modeli so se opirali na meritve specifičnih ledenikov in raziskovalci so na podlagi tistih podatkov sklepali, kaj se dogaja na vseh drugih. Toda zdaj so pridobili podatke o čisto vsakem od 200 tisoč ledenikov na svetu in na podlagi tega ocenili, koliko se jih bo stalilo v primeru različnih scenarijev podnebnih sprememb.

Dr. David Rounce, vodja raziskave ter civilni in okoljski inženir, zaposlen na Univerzi Carnegie Mellon in Univerzi Alaska Fairbanks, je dejal, da so lahko tokrat prvič opredelili število ledenikov, ki bodo izginili, medtem ko so prej govorili le o celotni izgubljeni ledeniški masi. Večina ledenikov, ki se bodo stalili, je majhnih in trenutno merijo manj kot kvadratni kilometer. Čeprav pomenijo manjši del celote, so najbolj občutljivi za podnebne spremembe. Zato je celotna izgubljena ledeniška masa manjša. V okviru scenarija zvišanja globalne temperature na 2,7 stopinje Celzija bi torej izginilo 68 odstotkov ledenikov ali 32 odstotkov skupne mase vseh ledenikov na svetu.

Manjši ledeniki so za milijone ljudi pomemben vir sladke vode in zaslužka. "Ljudje obiskujejo ledenike tam, kjer so najlažje dostopni, denimo v srednji Evropi ali v azijskem visokogorju. Na teh območjih je veliko majhnih ledenikov, ki so zelo pomembni za tamkajšnje družbe in gospodarstva," je še dejal dr. Rounce. Med najhuje prizadetimi so prav evropske gorske verige, kot so Alpe in Pireneji. V Alpah naj bi se ledeniki do leta 2050 v povprečju zmanjšali za 70 odstotkov, medtem ko naj bi najmanjši povsem izginili. Ponekod bodo kupe snega zamenjale gole skale, posledica česar bo velik upad biotske raznovrstnosti. Alpsko cvetje utegne izumreti, višje ležeča območja bodo poselile druge rastlinske vrste.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta