Lansko poletje je bilo v Evropi najtoplejše doslej, celotno leto pa drugo najtoplejše v zgodovini, kaže poročilo evropske službe za spremljanje podnebja Copernicus. Evropski raziskovalci so izrazili zaskrbljenost nad tem, da se Evropa segreva najbolj od vseh celin.
Lansko leto, ki je postreglo z vrsto naravnih nesreč v obsežnejši in bolj uničujoči obliki, je po višini temperatur od začetka merjenj leta 1979 preseglo le leto 2020. Kot so izpostavili pri Copernicusu, so v številnih krajih vročinski valovi z manjšim obsegom padavin povzročili sušne razmere, ki so vplivale na težave v kmetijstvu, rečnem prometu in energetiki.
Ekstremna suša je prinesla tudi večja tveganja za nastanek požarov v naravi, kar se je odrazilo v tem, da je lansko poletje prineslo največji obseg izpustov zaradi požarov v Evropski uniji in Veliki Britaniji.
"Ti dogodki kažejo, da že doživljamo uničujoče posledice segrevanja planeta," je ob izdaji poročila povedala namestnica vodje službe Samantha Burgess in dodala, da bi morali v izogib najhujšim posledicam podnebne krize nujno zmanjšati količine emisij, družba pa se mora bolje prilagoditi ekstremnim vremenskim dogodkom.
Obseg antarktičnega ledu je najnižji v zadnjih 44 letih
Po oceni Copernicusa so se temperature v Evropi v zadnjih 30 letih dvignile za več kot dvakrat od svetovnega povprečja, Evropa pa se segreva najbolj od vseh celin. Rekordne temperature so lani zabeležile tudi Zemljine polarne regije, med drugim ugotavlja poročilo. Na postaji Vostok na vzhodu Antarktike je temperatura dosegla -17,7 stopinje Celzija, kar predstavlja najvišje izmerjeno temperaturo v zadnjih 65 letih. Obseg antarktičnega ledu pa je najnižji v zadnjih 44 letih.
V povprečju + 0,3 stopinje
V povprečju so se temperature v lanskem letu dvignile za 0,3 stopinje v primerjavi z obdobjem od leta 1991 do leta 2022. To pomeni, da se je ozračje ogrelo za približno 1,2 stopinje v primerjavi s predindustrijsko dobo. Emisije toplogrednih plinov zaradi proizvodnje in uporabe fosilnih goriv, ki so glavno gonilo segrevanja, medtem še naprej naraščajo, čeprav se je na drugi strani v lanskem letu pospešilo razogljičenje svetovnega gospodarstva.
Da bi preprečili najbolj katastrofalne posledice podnebnih sprememb, so prizadevanja mednarodne skupnosti usmerjena v zaustavitev globalnega segrevanja za največ 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijsko dobo, k čemur so se države zavezale tudi s podpisom pariškega sporazuma leta 2015. Na drugi strani trenutni modeli kažejo, da bo svet v prihodnjih letih ta cilj presegel.
Z desetletja dolgim vzpenjanjem na rekordne ravni so nadaljevale tudi koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi. Raven ogljikovega dioksida se je po podatkih Copernicusa dvignila na najvišjo raven v več kot dveh milijonih let, raven metana pa na takšno, kakršna ni bila dosežena v zadnjih 800.000 letih.
