(PORTRET TEDNA) Lotosov cvet za Belo hišo. Kdo je političarka indijsko-jamajških korenin

Ameriškim rasistom, šovinistom, mačistom, supremačistom in njim podobnim morajo iti v teh dneh lasje pokonci. V Belo hišo že drugič po Baracku Obami prihaja "nečista kri". In še ženska. Mešane krvi. Mešanka. Povrh vsega jo osrednji MSM-mediji, ti prenašalci lažnih novic, kot jim pravijo, ki so poleg tatov glasov na voliščih njihovega Donalda Trumpa stali gladke, deviško čiste zmage in drugega mandata, že razglašajo kot najverjetnejšo kandidatko demokratov na predsedniških volitvah 2024. Za marsikaterega Američana se je svet postavil na glavo.

Ta "hudičevka" je 56-letna Kamala Harris, ki bo 20. januarja skupaj z zmagovalcem predsedniških volitev, skoraj 78-letnim Joejem Bidnom, prisegla kot podpredsednica Združenih držav Amerike, in je za prej naštete najslabše, kar se lahko Ameriki zgodi (no, poleg socializma ali invazije marsovcev), za mnoge pa najboljše. Političarka indijsko-jamajških korenin pooseblja tisto, kar naj bi ZDA v svoji osnovi bile - talilni lonec ras, kultur in ver, kjer lahko uspe vsakdo. Tako vsaj radi opisujejo american dream, ameriški sen. Problem ZDA je v tem, da si mnogi že od njihove ustanovitve pred 244 leti in stoletnega uzakonjenega sužnjelastništva ter še zdaj prisotne rasne segregacije to razlagajo po svoje: ja, saj smo vsi enaki, ampak eni bolj, drugi manj.

Sovraži predalčkanje

Pri frazah, kakršna je denimo "prva temnopolta ženska podpredsednica", je problematično predvsem to, da z njimi kalifornijsko senatorko popredalčkamo po določenih kategorijah, čemur se je vedno hotela izogniti, so o njej zapisali v britanskem časniku The Guardian. "Ko sem prvič kandidirala za ta položaj, je bila to ena izmed stvari, s katerimi sem se spopadala. Gre za to, da si samega sebe skozi ta proces prisiljen opredeliti tako, da se lepo prilegaš v predalček, ki so ga ustvarili drugi ljudje," je lani izjavila za časnik Washington Post. "Sem, kakršna sem ... Morda boste morali vi to še ugotoviti, toda jaz sem sama s seboj zadovoljna." Ne ukvarja se preveč s svojo identiteto - sama zase preprosto pravi, da je ponosna Američanka.

Tako jo je vzgajala tudi njena mama Shyamala Gopalan, raziskovalka rakavih obolenj iz Indije, ki je na kalifornijski univerzi Berkeley spoznala temnopoltega Jamajčana Donalda Harrisa, ko je študiral ekonomijo. Po poroki sta prvorojenki dala ime Kamala, kar v hindujščini pomeni lotos oziroma lotosov cvet. Dobila je sestrico Mayo, starša pa sta se ločila, ko je bilo Kamali sedem let. Shyamala ju je vzgajala kot temnopolti Američanki, poznali sta dve veroizpovedi - sočasno so hodili tako v črnsko baptistično cerkev kot v hindujski tempelj. "Mama je zelo dobro razumela, da vzgaja dve temnopolti hčerki," je v svoji biografiji kasneje zapisala Kamala, "in bila je odločena, da zraseva v zaupanja vredni, ponosni temnopolti ženski."

Zdi se, da jo pridevnik "prva" spremlja skozi vse življenje. Pravnica po izobrazbi je bila leta 2003 kot prva ženska izvoljena na položaj okrožnega tožilca San Francisca. Nato je leta 2011 postala prva ženska na položaju pravosodnega ministra zvezne države Kalifornija. Pa leta 2016 prva indijska Američanka, izvoljena v gornji dom parlamenta ZDA, stočlanski senat. Le kot kandidatka za podpredsednico ni prva; to je bila leta 1984 Geraldine Ferraro, ko je njenega nesojenega šefa Walterja Mondala zmlel kasnejši predsednik George Bush starejši (Mondale je dobil pičlih 13 elektorskih glasov od skupno 538 možnih). Štirinajst let kasneje je ob strani Johna McCaina poskušala nekdanja guvernerka Aljaske Sarah Palin (tista, ki je ne najbolj bistroumno bleknila, da skozi okno svoje hiše na Aljaski vidi Rusijo), a je tudi ona ostala brez Bele hiše. Senatorja McCaina je premagal Barack Obama s 365 glasovi elektorjev proti 173.

Liberalna tožilka, a ostra

Harrisova, ki ji je na začetku profesionalne kariere precej pomagalo intimno prijateljstvo s 30 let starejšim kasnejšim županom San Francisca Williejem Brownom, je veljala v pravniških krogih za liberalno tožilko, a ostro. V prvih treh letih, ko je bila okrožna tožilka v San Franciscu, je število obsodb naraslo z 52 odstotkov na 67 - kar pomeni, da so ona in njeni kolegi temeljito opravljali svoje delo. V spominu bo ostala po tem, da ji je uspelo zajeziti otroško prostitucijo v mestu, toda ne z represijo, temveč z navodili, da naj organi pregona mladoletne prostitutke obravnavajo kot žrtve in ne kot kriminalke. Leta 2014 se je poročila s korporacijskim odvetnikom Douglasom Emhoffom, ki je imel iz prvega zakona dve hčerki. Ne kličeta je mačeha, temveč Momala. Ko je lani pričela kampanjo za demokratsko predsedniško nominacijo, je soprog pustil dobro plačano službo, da ji je ves čas stal ob strani. V Izraelu medtem ponosno poudarjajo, da je Emhoff, četudi samo soprog podpredsednice, prvi jud, ki je prišel v Belo hišo. Trumpovega zeta Jareda Kuscherja pri tem očitno ne štejejo.

Ko se je lani spomladi skupaj s še dvema ducatoma kandidatov podala v boj za demokratsko nominacijo, torej za to, kdo se bo na volitvah spopadel z Donaldom Trumpom, je sodila zgolj v širši krog favoritov, pred njo so bili poleg Joeja Bidna še demokratični socialist Bernie Sanders in senatorka Elizabeth Warren. Na soočenjih se je ostro spravila prav nad svojega sedanjega šefa. Bidnu je očitala, da je v preteklosti dobro sodeloval tudi z rasističnimi kolegi v senatu. Pozvala ga je, naj prizna, da ni imel prav, ko je nasprotoval ukrepom zvezne vlade proti rasni segregaciji v rasističnih južnjaških državah. Njej pa so demokratski nasprotniki očitali, da je kot pravosodna ministrica Kalifornije zavrnila predložitev dokazov, ki bi oprostili obsojenega na smrt, dokler je v to ni prisililo sodišče. Opozarjali so tudi, da je Harrisova zaprla 1500 ljudi zaradi marihuane. Pravega odgovora senatorka na to ni imela, razen trditve, da je ponosna na svoje delo.

Zdaj bo 20. januarja postala številka dve v ameriški politiki. Kritiki pravijo, da jo nosi v levo, medtem ko je Biden nekako bolj sredinski. Kot senatorka je namreč podpirala zdravstveno reformo, postopno legalizacijo marihuane, pot do državljanstva za nezakonite priseljence v ZDA, prepoved polavtomatskega orožja, davčno reformo z višjimi davki za bogate in podobne liberalne cilje. Res pa je, da ji mnogi očitajo nekonsistentnost pri izražanju političnih stališč. "Bom prva podpredsednica v zgodovini ZDA, ne pa tudi zadnja," je dejala v svojem prvem govoru po Bidnovi zmagi. "Izbrali ste upanje, enotnost, dostojanstvo, znanost in resnico," je še sporočila volivcem.