Vojislav Bercko
Število žrtev ponedeljkovega katastrofalnega potresa bo samo v Turčiji krepko preseglo 20 tisoč mrtvih in sto tisoč ranjenih, mnogo žrtev je tudi v sosednji Siriji. Statistično okno stotih ur, ko so še realne možnosti, da reševalci pod ruševinami najdejo preživele, se je zaprlo včeraj, in vsako novo rešeno življenje bo vedno večji čudež. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da je potres bolj ali manj prizadel približno četrtino od 85 milijonov prebivalcev Turčije.
Po potresu leta 1999 je tedanja vladna koalicija na volitvah pogorela
Lekcija iz preteklosti
Četudi v času, ko se reševalci še borijo za življenja in drugi pokopavajo svoje mrtve, morda zveni nepietetno, je treba pogledati tudi politične posledice najhujšega potresa v Turčiji po letu 1939. Zemlja se je stresla skoraj natanko sto dni pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami, ki so bile razpisane za 14. maj. Vsaka naravna katastrofa pa daje tistim, ki so na oblasti, priložnost, da se izkažejo - ali pa z neučinkovitostjo in napakami pokopljejo svoje politične sanje.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, čigar popularnost skupaj z njegovo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP) upada, bo skušal priložnost pograbiti z obema rokama. Pri tem se bo lahko opiral na izkušnjo, ki ga je na državni ravni pred dobrima dvema desetletjema izstrelila med politične zvezde. Tudi tedaj je na volitve posredno vplival potres, ki je leta 1999, ko je bil Erdogan po štiriletnem mandatu župana Carigrada zaradi podpiranja verskih vsebin (Turčija je bila tedaj z ustavo zapovedana sekularna država) politično mrtev in nekaj časa celo v zaporu, stresel provinco Izmit blizu Carigradu. Tedanja levičarska vlada pod vodstvom premierja Bulenta Ecevita se je odzvala počasi in zmedeno; in na volitvah leta 2002 so tri dotlej vladajoče stranke osvojile manj kot deset odstotkov glasov. S tretjino osvojenih glasov je tedaj zmagala prav Stranka za pravičnost in razvoj, Erdogan pa je postal premier. Z oblasti ni sestopil vse odtlej.
Oblast priznala manjše napake
Zdaj je pohitel in že v startu priznal določene napake, za katere je presenetljivo prevzel tudi odgovornost, saj je ponavadi krivdo za tegobe našel drugje in pri drugih. Med obiskom prizadetih območij, kjer se mudi vse od srede, je dejal, da prizadevanja njegove vlade glede iskanja in reševanja doslej niso potekala tako hitro, kot so upali. "Poškodovanih je bilo toliko stavb, da žal nismo mogli pospešiti naših intervencij tako hitro, kot smo si želeli," je med obiskom močno prizadetega mesta Adiyaman dejal Erdogan.
Po njegovih besedah je reševalce upočasnilo tudi zimsko neurje nad območjem, ki ga je potres najbolj prizadel, zaradi katerega so bile nekatere ceste neprevozne. "Poleg tega je bila večina javnih delavcev za prvo posredovanje in organizacijo ujeta pod porušenimi stavbami," je pojasnil. Pohvalil pa se je, da je Turčija zdaj zbrala "morda največjo ekipo za iskanje in reševanje na svetu", ki jo sestavlja 141.000 ljudi v desetih prizadetih pokrajinah. Na pomoč so prišli tudi reševalci iz 75 držav. Ob tem je obljubil, da bodo prizadeta območja obnovili v enem letu. Na kritike zaradi počasnosti pa je dejal, da takšnih katastrof ni mogoče predvideti, opozicijo pa je ošvrknil, da zdaj ni čas za kritiziranje, temveč morajo v teh težkih trenutkih vsi stopiti skupaj.
Evropska unija pomaga nesojeni članici
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bosta skupaj s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom, čigar država predseduje EU, v začetku marca organizirala mednarodno donatorsko konferenco za pomoč prizadetim v potresih. Konferenca, ki jo bo Bruselj gostil v sodelovanju s turškimi oblastmi, bo pomagala mobilizirati mednarodno skupnost pri odpravljanju posledic uničujočih potresov. Odprta bo za države članice EU, sosednje države, članice ZN, mednarodne finančne institucije in druge, njen cilj pa bo uskladiti odziv donatorjev in zbrati vire v podporo zgodnjemu okrevanju in pomoči. Turčija je sicer kandidatka za članstvo v EU že od leta 1999, a ni pri tem napredovala niti za milimeter.
Potres je sicer najbolj prizadel območja z večinskim kurdskim prebivalstvom, ki oblasti v Ankari in še posebej Erdogana ne podpira. Prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK) je sicer sporočila, da zaradi potresa začasno prekinja svoje operacije v Turčiji. "Odločili smo se, da ne bomo izvajali nobenih operacij, dokler nas turška država ne bo napadla," je dejal predstavnik PKK Cemil Bayik. "Potres je povzročil veliko nesrečo. Na tisoče naših ljudi je pod ruševinami. Vsi se moramo mobilizirati z vsemi sredstvi," je dodal. Stranka PKK, ki je v Turčiji prepovedana, ima sedež na goratem severu Iraka in že desetletja vodi upor Kurdov v Turčiji. Ankara jo ima za teroristično organizacijo, prav tako tudi EU in ZDA. Od leta 1984, ko se je začel spor med Turčijo in PKK, je v nasilju življenje izgubilo več deset tisoč ljudi.
