Pričakovani dvoboj na francoskih predsedniških volitvah aprila prihodnje leto se očitno spreminja v troboj. Aktualnemu predsedniku Emmanuelu Macronu in kandidatki skrajne desnice Marine Le Pen meša štrene povsem nov politik, še bolj radikalen od Le Penove: 63-letni novinar in publicist Eric Zemmour.{infobox-quote_full}177293{/infobox-quote_full}
Čeprav Zemmour uradno sploh še ni napovedal kandidature, mu javnomnenjske raziskave kažejo uvrstitev v drugi krog, kjer bi se pomeril z liberalnim Macronom. Za Zemmourja bi v prvem krogu volitev glasovalo med 17 in 18 odstotki volivcev, za Le Penovo, ki je na zadnjih volitvah v drugem krogu izgubila proti Macronu, pa med 15 in 16 odstotki, je pokazala anketa podjetja Harris Interactive. To pomeni, da bi se Zemmour uvrstil v drugi krog z aktualnim predsednikom, ki bi mu v prvem krogu 10. aprila svoj glas namenilo med 24 in 27 odstotki vprašanih. Zemmour je sicer še septembra v anketah dosegal le okoli sedemodstotno podporo. A njegova medijska navzočnost, v okviru katere se je dnevno pojavljal tako na televiziji kot po radiu, je zasenčila kampanjo Le Penove, ki se je sicer v zadnjih mesecih pomikala s skrajno desne proti bolj sredinski poziciji.{api_embed_photo}718280{/api_embed_photo}
Zemmour, ki mu zaradi nenehnega pojavljanja v medijih že pravijo francoski Trump (kar je deloma krivično, saj gre za intelektualca), je že bil obsojen zaradi sovražnega govora. V vsaki debati je podobno kot bivši ameriški predsednik sposoben vreči provokativno bombo, o kateri se še dolgo govori. Volivci ga očitno poslušajo, ko razglablja, da Francija zaradi priseljevanja in števila muslimanov v državi drsi v državljansko vojno. V svojih knjigah in nastopih 63-letnik prihodnost slika kot bitko med francosko krščansko tradicijo in kulturo muslimanskih priseljencev, ki jih opisuje kot "kolonizatorje". Je velik nasprotnik priseljevanja, verjame v spopad civilizacij. Če pa priseljenci že pridejo v Francijo, zagovarja njihovo asimilacijo, to je njihovo stapljanje v francoski narod, ne zgolj integracijo oziroma vključevanje v francosko družbo. Sam je sin francosko-alžirskih Judov iz Alžirije, ki so se priselili v Francijo v času alžirske vojne za neodvisnost v petdesetih letih preteklega stoletja. "Sem Francoz berberskega rodu," pravi o sebi in zagovarja tezo, da bi morali imeti v Franciji rojeni otroci izključno francoska imena. Tudi njegove knjige imajo provokativne naslove. Na primer Samomor Francije (Le Suicide francais) iz leta 2014, ki je do zdaj njegova najbolj prodajno uspešna knjiga. Prodali so jo že v več kot pol milijona izvodih. Knjiga graja škodljivi vpliv francoske politike na francosko družbo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej.{infobox-gray}177310{/infobox-gray}
Do volitev je seveda še precej časa in Francija slovi po tem, da so bili le kratko pred volitvami politično pokopani tudi favoriti. Živ je še spomin na leto 2017, ko je za nespornega favorita veljal premier iz časov predsedovanja Nicolasa Sarkozyja, republikanec Francois Fillon. Toda njegova politična kariera se je sesula kot hišica iz kart, ko se je pokazalo, da je njegova soproga za fiktivno zaposlitev prejela več kot milijon evrov - od Fillona samega. Med letoma 1998 in 2013 je bila namreč zaposlena kot njegova parlamentarna asistentka. Junija lani sta bila oba spoznana za kriva.
