Priznanje Palestine je bistven korak za dosego miru na Bližnjem vzhodu, je dejal španski premier Pedro Sánchez, čigar država se je skupaj z Irsko in Norveško odločila priznati Palestino. Ob tem je poudaril, da priznanje ni poteza, ki bi bila uperjena proti komurkoli, še najmanj proti Izraelu. "Priznanje palestinske države ni le stvar zgodovinske pravičnosti (...), je tudi bistvena zahteva, če želimo doseči mir," je v televizijskem nagovoru pred sestankom vladnega kabineta dejal Sanchez. Poudaril je, da ta poteza ni uperjena proti nikomur, še najmanj pa proti Izraelu.
Glede meja Palestine je Sanchez pojasnil, da Španija ni pristojna za določanje meja drugih držav, vendar pa da je stališče Madrida povsem v skladu s resolucijami ZN in stališčem EU. To pomeni, da Madrid priznava Palestino v mejah iz leta 1967.
Po njegovih besedah je priznanje Palestine edini način za mirno prihodnost in sobivanje Izraelcev in Palestincev. "Ta odločitev odraža tudi našo odločno zavračanje Hamasa, ki nasprotuje rešitvi dveh držav," je izpostavil premier iz vrst socialistov in obsodil napad palestinskega islamističnega gibanja na Izrael 7. oktobra.
Dodal je, da ima njegova vlada Izrael za prijateljski narod, ki ga zelo ceni in spoštuje, ter si prizadeva za "čim močnejše odnose" z njim. Izraelski zunanji minister Izrael Kac je medtem danes Sancheza na omrežju X označil za nekoga, ki napeljuje h genocidu nad Judi. Kasneje je tiskovna predstavnica vlade v Madridu Pilar Alegria sporočila, da je kabinet uradno sprejel odločitev o priznanju Palestine. Dodala je, da je namen priznanja en sam - pomagati Izraelcem in Palestincem doseči mir.
Španija, Irska in Norveška so priznanje Palestine napovedale med drugim v želji po spodbuditvi začetka političnega procesa za končanje vojne, ki je od lanskega oktobra v Gazi zahtevala že več kot 36.000 življenj. Irski vladni kabinet bo danes priznanje uradno potrdil, norveško priznanje pa je že avtomatično stopilo v veljavo. Palestinci so napovedi o priznanju pozdravili kot pomemben trenutek, Izrael pa jih je obsodil kot nagrajevanje Hamasovega terorizma.
Harris: "Kakšna bo junijska izraelska tragična napaka?"
Irski premier Simon Harris je ob tem izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pozval, naj ustavi humanitarno katastrofo v Gazi. "Vlada priznava Palestino kot suvereno in neodvisno državo ter se strinja z vzpostavitvijo celovitih diplomatskih odnosov med Dublinom in Ramalo," je v izjavi sporočila irska vlada. Pojasnila je, da bodo v prihodnje v Ramali vzpostavili veleposlaništvo in imenovali veleposlanika Irske v Palestini.
Po besedah premierja Harrisa je rešitev dveh držav edini način za mirno in varno sobivanje Izraela in Palestine. Netanjahuja je pozval, naj prisluhne svetu in ustavi humanitarno katastrofo v Gazi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ob tem je izjavo izraelskega kolega glede nedeljskega napada na taborišče za razseljene v Rafi, v katerem je bilo ubitih 45 palestinskih civilistov, označil za "nov nizkoten in odvraten trend". Netanjahu je namreč dogodek označil za tragično napako.
"Aprila je bila 'tragična napaka' bombardiranje humanitarnih delavcev, ki so skušali zagotoviti hrano lačnim ustom, maja je bila 'tragična napaka' smrtonosna razstrelitev otrok, ki so iskali zaščito v centru za razseljence," je dejal Harris.
V luči tega je retorično vprašal, kakšna bo junijska izraelska tragična napaka in pa, kaj namerava mednarodna skupnost storiti, da se ta ne bo zgodila, navaja britanski BBC.
Danski parlament priznanje Palestine zavrnil
Danski parlament je danes zavrnil predlog levo usmerjenih strank o priznanju Palestine in tako podprl stališče vlade, da pogoji za priznanje palestinske države še niso izpolnjeni, čeprav so to danes storile Norveška, Irska in Španija.
Poslanka Alternative Sascha Faxe je po poročanju tiskovne agencije Reuters v razpravi priznanje Palestine označila za edini način za trajni mir na Bližnjem vzhodu. Izpostavila je, da se velika večina danskih politikov strinja, da trajnega miru na Bližnjem vzhodu ne bo brez rešitve dveh držav, sama pa da v priznanju vidi način za zagotovitev pravic navadnih Palestincev.
Zunanji minister Lars Lokke Rasmussen, ki se razprave v parlamentu ni udeležil, je pred tem že povedal, da danska vlada Palestine ne more priznati, ker ta nima delujočih oblasti ali nadzora nad svojim ozemljem na območju Gaze in na Zahodnem bregu. Izrazil pa je upanje, da bo nekega dne to mogoče.
Danska ni edina članica Evropske unije, ki še ni priznala Palestine. Medtem ko so Norveška, Irska in Španija palestinsko državo danes priznale, je več članic povezave ocenilo, da za to še niso izpolnjeni pogoji. Da trenutno ne razmišljata o priznanju, sta med drugim sporočili Francija in Nemčija.
Slovenija, ki je napovedala priznanje Palestine, tegaše ni storila, je pa v tej smeri že začela ustrezen postopek. Po napovedih premierja Roberta Goloba bo vlada na četrtkovi seji obravnavala sklep o posredovanju priznanja Palestine v državni zbor.
Palestinci so napovedi priznanja omenjenih treh držav pozdravili kot pomemben trenutek, Izrael pa obsodil kot nagrajevanje terorizma palestinskega islamističnega gibanja Hamas, ki je z napadom na Izrael 7. oktobra lani izzval izraelsko ofenzivo na Gazo.
Francoski parlament suspendiral poslanca, ker je mahal s palestinsko zastavo
Spodnji dom francoskega parlamenta je danes za dva tedna suspendiral poslanca skrajno leve stranke Nepokorna Francija (LFI) Sebastiena Deloguja, ki je med razpravo o morebitnem francoskem priznanju Palestine začel mahati s palestinsko zastavo. Predsednica spodnjega doma Yael Braun-Pivet je njegovo ravnanje označila za nesprejemljivo.
Parlament je poslanca suspendiral na dan, ko so Norveška, Španija in Irska uradno priznale Palestino. Po novem Palestino tako priznava 145 od 193 držav članic Združenih narodov.
Norveška ena najbolj gorečih zagovornic Palestine
"Norveška je že več kot 30 let ena najbolj gorečih zagovornic palestinske države," je dejal prvi mož norveške diplomacije Espen Barth Eide in današnji dan, ko je norveško priznanje uradno stopilo v veljavo, označil za poseben v odnosih skandinavske države s Palestino. Ob tem je obsodil pomanjkanje "konstruktivne zavezanosti" Izraela rešitvi dveh držav. "Verjamem, da bo palestinska vlada nadaljevala težavno delo na področju reform in postavila temelje za upravljanje na Zahodnem bregu in v Gazi po prekinitvi ognja," je dodal.
V četrtek o priznanju tudi slovenska vlada
Slovenija, ki je prav tako napovedala priznanje Palestine, danes tega še ne bo storila, je pa v tej smeri že začela ustrezen postopek. Premier Robert Golob je v ponedeljek sporočil, da bodo na četrtkovo sejo vlade uvrstili sklep o posredovanju priznanja Palestine v državni zbor.
Golob je danes pojasnil, da se je vlada tudi zaradi dogajanja v Rafi na jugu območja Gaze odločila, da s priznanjem Palestine ne bo čakala na novo skupino držav. "Na ta način želimo dati jasno sporočilo celemu svetu, da moramo narediti vse, da na Bližnjem vzhodu najdemo trajno rešitev za mir," je povedal za TV Slovenija.
Vlada je sicer postopke za priznanje Palestine sprožila 9. maja in napovedala, da bo odločitev v parlament poslala najkasneje do 13. junija.
Po besedah slovenskega premierja je priznanje Palestine dolgotrajen in premišljen proces in gre samo za prvo etapo pri iskanju dolgoročne rešitve. Zavrnil je tudi namigovanja, da so bili v vladi neodločeni glede priznanja, ter zatrdil, da je bilo vse usklajeno z enako mislečimi državami.
Kot je neuradno izvedela TV Slovenija, se države, ki se niso odločile za priznanje danes, v prvi skupini s Španijo, Norveško in Irsko ali skupaj s Slovenijo, to storile zaradi notranjepolitičnih razlogov, volitev ali pa preprosto niso zainteresirane in bodo zato sledile odločitvi večjih držav. Priznanju Palestine naj bi bili naklonjeni še Luksemburg, Belgija, Malta, Danska in Francija, je v ponedeljek dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.
Druga skupina držav naj bi se po poročanju TV Slovenija za priznanje odločila šele konec julija.
