Boris Jaušovec
Osmi dan ruske invazije na Ukrajino se je danes popoldne na belorusko-poljski meji začel drugi krog pogovorov med delegacijama Rusije in Ukrajine za "zagotovitev takojšnje prekinitve ognja", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak. Rusko delegacijo je vodil svetovalec predsednika Vladimir Medinski, ukrajinsko pa David Arahamija, vodja vladajoče stranke predsednika Vladimirja Zelenskega. Zadnja novica je, da naj bi se pogajalci vendarle dogovorili za vzposatvitev humanitarnih konvojev.
Tik pred začetkom tega novega kroga pogajanj je ruski predsednik Vladimir Putin v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom sicer precej znižal pričakovanja. Zatrdil je namreč, da bo Rusija boj v Ukrajini nadaljevala in bo v vsakem primeru dosegla cilje, kot naj bi bila "demilitarizacija in denacifikacija Ukrajine". Za nameček je zagrozil tudi z novimi ruskimi zahtevami. Iz Elizejske palače so tako sporočili, da naj bi bil Putinov cilj zavzetje celotne Ukrajine. Macron na podlagi tega, kar mu je povedal Putin, meni, da "najhujše šele prihaja".
Putin je v uro in pol dolgem pogovoru, ki ga je sam zahteval, napovedal, da bo nadaljeval "brezkompromisen boj proti nacionalistom v Ukrajini", in dejal, da bi lahko Rusija okrepila svoje zahteve, če bo Kijev zavlačeval s pogajanji.
Putin je tudi kritiziral Macronov sredin nagovor narodu, v katerem je francoski predsednik dejal, da je rusko utemeljevanje vojne kot boja proti nacistom v Ukrajini laž. Putin je Macronu v pogovoru posredoval dodatna utemeljena pojasnila o pomembni vlogi neonacistov v politiki Kijeva, so sporočili iz Kremlja. To je bil že tretji pogovor Macrona in Putina po začetku ruske agresije na Ukrajino prejšnji četrtek. Po pogovoru s Putinom je Macron poklical tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Putin je danes na zasedanju ruskega sveta za nacionalno varnost ocenil, da vojaška operacija v Ukrajini poteka "strogo v skladu z načrti". Napovedal je odškodnine za ruske vojake, ki so padli ali bili ranjeni. "Smo v vojni z neonacisti," je izpostavil in prepričano dodal, da "so Rusi in Ukrajinci en narod". Pristavil je še, da bo "uničil to anti-Rusijo, ki jo je ustvaril Zahod". Ukrajinske sile je obtožil, da so za talce zajele "tisoče tujih državljanov" in da civiliste uporabljajo za živi ščit.
Rakete na rob Babinega jara
Naj povemo, da je Rusija v začetku tedna v Kijevu raketirala ukrajinsko televizijsko postajo in onesposobila njen oddajni stolp, ki stoji na robu memorialnega centra Babin Jar. Pri tem je bilo ubitih pet ljudi, vsi iz ene same družine. V Babinem Jaru, takrat še predmestju Kijeva, so nacisti leta 1941 v samo dveh dneh postrelili 33.771 ljudi, največ judov. Zadnja leta se je Ukrajina s pomočjo svoje judovske skupnosti trudila tam izgraditi velik spominski center na ta holokavst s svinčenimi kroglami. Doslej so identificirali več kot 28 tisoč postreljenih žrtev, ki jih je bilo v dveh letih druge svetovne vojne tam skupaj več kot sto tisoč. In zakaj se to ni zgodilo že prej? Sovjetska zveza ni pustila, da bi se v Babinem Jaru, ki smo ga v organizaciji Evropske judovske zveze EJA obiskali letos konec januarja, spominjali kakšnih žrtev nacistov. Češ, da ni šlo za junaške smrti Sovjetov v protinacističnem boju. Kaj šele, da bi dopustila znanstvena proučevanja zgodovinarjev. Ta so se začela šele z osamosvojitvijo Ukrajine od Rusov leta 1991.
Zelenski je na današnji tiskovni konferenci Zahod pozval, naj poveča vojaško pomoč Ukrajini. Posvaril je, da če pade Ukrajina, bodo na vrsti Estonija, Latvija in Litva. "Če nimate moči, da zaprete zračni prostor, potem mi dajte letala," je dejal. Zavzel se je za neposredne pogovore s Putinom. Po oceni Zelenskega je to edini način, da se ustavi vojna. "Ne napadamo Rusije in nimamo je namena napasti. Kaj želite od nas? Pustite našo državo," je Zelenski neposredno pozval ruskega predsednika. "Sedite za mizo z mano. A ne 30 metrov stran (kot s francoskim predsednikom Macronom)," je še dejal ukrajinski predsednik. Na račun Putina je Zelenski še dejal, da nihče v sodobnem svetu ni pomislil, da bi se lahko kdo obnašal kot zver.
Smrtne žrtve gredo v tisoče
Rusija je minuli teden napadla Ukrajino, a Moskva zatrjuje, da ne napada civilnih ciljev. Zelenski je zatrdil, da je ruska stran izgubila že skoraj 9000 vojakov. To je občutno več, kot je v sredo sporočila Moskva, ko naj bi po njenem doslej padlo blizu 500 ruskih vojakov. Po drugi strani je bilo po navedbah Kijeva v nasilju ubitih že okoli 2000 ukrajinskih civilistov, a teh številk ni mogoče neodvisno potrditi, poroča slovenska tiskovna agencija STA.
Da so ruske sile prevzele nadzor v 300.000-glavem mestu Herson na jugu države, so zdaj potrdili tudi ukrajinski viri. Gre za prvo večje mesto, ki so ga od začetka invazije zavzeli Rusi. "Ruski okupatorji so v vseh delih mesta in so zelo nevarni," je prek Telegrama sporočil vodja regionalne uprave Genadij Lahuta. Župan Hersona Igor Kolihajev je dejal, da so ruske enote vdrle v poslopje mestnih oblasti in uvedle nekatere omejitve, vključno z nočno prepovedjo gibanja. Župan je ruske vojake pozval, naj ne streljajo civilistov, prebivalce mesta pa, naj upoštevajo ruske pogoje. Herson leži izlivu reke Dneper v Črno morje in je strateško zelo pomemben. Njegovo zavzetje bo ruskim silam močno olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine in vzdolž obale v smeri zahoda proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko in oskrbo Krima s pitno vodo.
Iz Kijeva so v noči na četrtek poročali o več močnih eksplozijah. Kijevski župan Vitalij Kličko je sporočil, da so razmere v mestu, ki se mu s severa po polžje že več dni približuje okoli 60 kilometrov dolg ruski vojaški konvoj, zelo težke, a za zdaj pod nadzorom. V drugem največjem ukrajinskem mestu na severovzhodu države Harkovu pa se je nadaljevalo prelivanje krvi. V bližnjem kraju Isjum naj bi bilo po navedbah lokalnih oblasti v nočnem obstreljevanju ubitih najmanj osem ljudi, med njimi dva otroka. Mariupol na jugovzhodu ob Azovskem morju pa naj bi ruske sile že popolnoma obkolile. "To je bil najtežji in najbolj krut dan sedemdnevne vojne. Hoteli so nas preprosto uničiti," je prek Telegrama sporočil župan Mariupola Vadim Bojčenko. Kasneje je v video posnetku obupano dodal, da zaradi neprestanega obstreljevanja ne morejo pomagati ranjenim na ulicah in v stanovanjih. V napadih je bila močno poškodovana mestna infrastruktura, prebivalci so ostali brez razsvetljave, vode in gretja. Bojijo se, da je bilo ubitih in ranjenih že več sto ljudi. Ruska stran je medtem civiliste pozivala, naj to skoraj polmilijonsko mesto zapustijo po tako imenovanem zelenem koridorju. Pred tem so ruski vojaki že zavzeli še eno pristaniško mesto ob Azovskem morju Berdjansk.
ICC v preiskavo zločinov
Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je v sredo začel "aktivno preiskavo dogajanja" v Ukrajini od novembra 2013. "Zbiranje dokazov se je začelo," je sporočil in dodal, da je preliminarna preiskava ugotovila, da obstaja zadostna osnova za domnevo, da so bili storjeni zločini, ki sodijo pod pristojnost sodišča.
ICC lahko preganja le zločine na ozemlju 123 držav članic. Ukrajine ni med njimi, a je leta 2014 sprejela pristojnost sodišča. Rusija pa je izstopila iz ICC, tako da bo lahko to sodišče Ruse preganjalo samo, če jih bodo aretirali na ozemlju države, ki priznava pristojnost sodišča.
Tudi sicer mednarodni pritisk na Rusijo ne pojenja. Rusko gospodarstvo naj bi že čutilo posledice gospodarskih sankcij Zahoda, nekatere ruske oligarhe pa je že doletel zaseg njihovih jaht v tujini, med drugim v Franciji in Nemčiji. Seznam mednarodnih podjetij, ki ustavljajo poslovanje v Rusiji, je tudi vse daljši. Ta korak so napovedali avtomobilska velikana Volkswagen in Toyota ter švedski pohištveni gigant Ikea. Nemško ministrstvo za gospodarstvo je po še neuradnih virih odobrilo dobavo 2700 protiletalskih raket Ukrajini. Gre za rakete tipa strela sovjetske izdelave iz vojaških zalog nekdanje Vzhodne Nemčije.
Družbeno omrežje Twitter je v skladu s sankcijami EU blokiralo profile ruskih državnih medijev RT in Sputnik v državah članicah, platforma za pretočno predvajanje glasbe Spotify se je zaradi ruske invazije na Ukrajino odločila zapreti pisarno v Moskvi, Netflix začasno ustavlja vse projekte in nakupe v povezavi z Rusijo.
Kremelj pa je ugasnil kritični ruski radio Eho Moskve. Odgovorni urednik Aleksej Venediktov je povedal, da se je upravni odbor radia odločil prenehati oddajati in zapreti spletno stran, saj je ruski medijski regulator Roskomnadzor na zahtevo državnega tožilstva radio obtožil, da o vojni v Ukrajini širi lažne informacije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
