Ruske sile so namreč v zadnjih tednih močno okrepile napade iz zraka na kritično infrastrukturo, poleg tega pa tudi silovito napredujejo na ključni bojni liniji na vzhodu države. Hkrati ruska vojska, okrepljena s severnokorejskimi enotami, počasi potiska elitne ukrajinske brigade iz ruske regije Kursk, v katero so Ukrajinci vdrli v avgustu in tam zasedli več kot sto naselij. Glede na ocene so Rusi že pregnali ukrajinsko vojsko s približno 40 odstotkov ozemlja, ki so ga avgusta zasedle ukrajinske sile.
Včeraj so Rusi izvedli največji napad z droni na kritično infrastrukturo v Ukrajini. V eni noči so po trditvah Kijeva uporabili 188 brezpilotnih letalnikov, od katerih jih je ukrajinska protizračna obramba sestrelila 76. S tem so Rusi povzročili velike težave pri oskrbi z elektriko.
Ukrajinske sile imajo tudi težave z minometnimi granatami ukrajinske proizvodnje, ki v veliki meri zatajijo na bojišču. Obrambno ministrstvo je zaradi tega uvedlo preiskavo, saj gre za zelo pomembno orožje, s katerim ukrajinske sile neredko ustavljajo napade ruske pehote.
Trump prihaja v Belo hišo
Večina zahodnih analitikov se strinja z oceno, da je dramatično stopnjevanje vojne povezano z zamenjavo oblasti v ZDA. Verjamejo, da ruski predsednik Vladimir Putin želi pregnati Ukrajince iz Kurska in zavzeti čim večji del ozemlja pred prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo. Tako bi si lahko pridobil najboljši položaj za pogajanja, v katera bo po prepričanju mnogih Trump skušal nagovoriti obe strani.
Glede na to, da je Trump precej nepredvidljiv, se ukrajinska vojska pripravlja na najhujše, je za televizijo Al Džazira povedal general-polkovnik Ihor Romanenko, sicer nekdanji namestnik načelnika generalštaba ukrajinskih oboroženih sil.
Trump je pred predsedniškimi volitvami, na katerih je v začetku meseca suvereno zmagal, obljubljal, da bo rusko-ukrajinsko vojno končal v 24 urah, pri čemer ni navajal podrobnosti, posredno pa zagrozil z ustavitvijo vojaške pomoči Kijevu, če ne bo pristopil k pogajanjem z Moskvo.
"Pripravljamo se na najhujši možen scenarij"
"Pripravljamo se na najhujši možen scenarij, če bo Trump ustavil vse dobave," je povedal Romanenko. Trumpov "mirovni načrt" je še vedno nejasen, opazovalci pa menijo, da najverjetneje vključuje poziv, da se Kijev odreče nekaterim delom države ali celo celotnemu ozemlju, ki je trenutno pod nadzorom ruskih sil. Gre za približno 19 odstotkov ukrajinskega ozemlja. V zameno bi sklenili mirovni sporazum ali vsaj zamrznili boje.
V primeru, da Moskva ne bo pristala na mirovna pogajanja, pa je Trump zagrozil z dobavo naprednejšega orožja Ukrajini. Vendar pa je od njega težko pričakovati nekaj konkretnega, poudarja Romanenko: "Pričakovanja so, vendar pa je to, kot bi govorili proti vetru."
Njegove besede je ponovil tudi sodelavec ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega, ki je govoril z Al Džaziro, pri tem pa je želel ostati neimenovan: "Za razliko od drugih predsednikov Trump lahko spremeni svoje odločitve glede na to, s katero nogo zjutraj vstane. Stopili smo v kontakt z njegovimi sodelavci in jim predstavili načrt, ki bi lahko koristil nam in Zahodu. Njemu je bil všeč."
Ta načrt predvideva, da bi ukrajinske sile nadomestile ameriške enote, ki so trenutno nameščene v Evropi, hkrati pa bi Ukrajina z zahodnimi partnerji delila svoje naravna bogastva.
Vse več Ukrajincev za mirovni sporazum
Ukrajinska javnost je vse bolj naklonjena mirovnemu sporazumu z Rusijo. Agencija Gallup je opravila javnomnenjsko raziskavo, objavljeno 19. novembra, ki kaže, da si 52 odstotkov Ukrajincev želi, da bi se vojna končala čim prej, tudi če to zahteva izgubo ozemlja. Samo 38 odstotkov vprašanih si želi, da bi se Kijev "boril do zmage". To predstavlja precejšen padec, saj je pred dvema letoma boj do zmage podpiralo kar 73 odstotkov Ukrajincev.
"Sedaj si želimo miru, ne zmage," je povedala Valentina Krasovec, 68-letna prebivalka Kijeva, ki je lani na fronti izgubila nečaka. "Ne želim si več izgubiti nikogar v svoji družini. Prestara sem, da bi se vsako noč prebujala z zvoki siren zaradi nevarnosti zračnih napadov," je dodala.
Svetovalec Zelenskega Mihailo Podoljak pa je dejal, da Trump morda ne bo razveljavil dovoljenja, da se ameriške rakete lahko uporabi tudi za napade na tarče znotraj Rusije, če bo imel od tega kakšno korist. Pri tem je omenil, da bi lahko imel politično ali gospodarsko korist ali pa bi pridobil "le" na ugledu. "Lahko bi pridobil tudi s ponižanjem Putina. Vsaka korist mu bo odgovarjala," je nedolgo nazaj Podoljak dejal za agencijo Interfax.
Strah v ukrajinski vladi
Kijevski analitik Aleksej Kušč je za Al Džaziro dejal, da je ukrajinska vlada trenutno v strahu, saj ne ve, kaj bo storil Trump, ko se bo vrnil v Belo hišo. Ključni trenutek bo po njegovih besedah Trumpovo imenovanje novega ameriškega veleposlanika v Kijevu in posebnega odposlanca za rusko-ukrajinsko vojno. Pri tem se omenja, da bi lahko bil možen kandidat Richard Grenell, ki je bil leta 2020 Trumpov šef obveščevalne službe, znan pa je tudi kot nasprotnik ukrajinskemu članstvu v Natu.
Druga ključna figura za prihodnost Ukrajine pa bi lahko postal republikanski senator Marco Rubio, ki ga Trump želi na čelu ameriške diplomacije. Rubio je bil do zdaj bolj naklonjen pogajanjem z Moskvo kot pa povečevanju vojaške pomoči Ukrajini. Bil je eden izmed 15 republikanskih predstavnikov, ki so aprila glasovali proti 61 milijard dolarjev vrednemu paketu za Kijev. Republikanci so ta paket blokirali več mesecev, v tem času pa je Rusija napredovala na bojišču na vzhodu Ukrajine.
