Potem ko je po 17 mesecih v Benetke znova priplula velika ladja za križarjenja, se je pokazalo, da je bila prepoved plovbe velikih ladij mimo Trga svetega Marka le začasna. Minulo soboto je zato po poročanju časnika Guardian protestiralo na stotine nasprotnikov sidranja velikih ladij v Beneškem zalivu, ki trdijo, da jim je italijanska vlada lagala.
Prebivalci Benetk niso mogli verjeti svojim očem, ko so pretekli četrtek v Beneškem zalivu prvič po izbruhu pandemije novega koronavirusa znova ugledali veliko ladjo za križarjenja, čeprav je vlada premierja Maria Draghija razglasila, da takim ladjam ne bo več dovoljeno zapluti v to zgodovinsko mesto. Na 92 tisoč ton težko turistično križarko MSC Orchestra se je v soboto vkrcalo 650 potnikov, nato pa je 300 metrov dolga ladja velikanka odplula proti Bariju na jugu Italije. "Vlada ni preslepila le prebivalcev Benetk, ampak tudi medije in javnost po vsem svetu," meni Tommaso Cacciari, vodja aktivistične skupine No Grandi Navi (Ne velikim ladjam). Istočasno je v mestu potekal še protest gibanja Si Grandi Navi (Da velikim ladjam). To podpira na tisoče ljudi, katerih preživetje je odvisno od industrije križarjenj, zaradi izbruha pandemije pa so že več kot leto dni brez dela. Italijanska vlada je konec marca razglasila, da velikim ladjam za križarjenja ne bo več dovoljeno pluti mimo Trga svetega Marka in sidrati v središču Benetk. Turistične križarke naj bi preusmerjali v industrijsko pristanišče Marghera, hkrati pa naj bi zunaj Beneškega zaliva zanje zagradili poseben terminal. Dekret je pretekli mesec potrdil spodnji dom italijanskega parlamenta, medtem ko je minister za kulturo Dario Ranceschini ponovil, da ladjam, ki so visoke kot stanovanjski bloki, ne bo več dovoljeno zapluti v središče Benetk. Toda dejstvo je, da bo treba, preden lahko začnejo križarke preusmerjati v pristanišče Merghera, ustrezno infrastrukturo šele zgraditi. Zdaj lahko ladje v Benetke zaplujejo le po kanalu Giudecca, kjer je junija 2019 trinajstnadstropna ladja, ki jo je upravljalo podjetje MSC, trčila v pomol in turistično ladjico, pri čemer je bilo poškodovanih pet ljudi.
"Vlada je vedela, da je to nemogoče, saj je kanal, ki ga morajo ladje prečkati, da bi prišle do pristanišča Marghera, preozek in premalo globok," je ob tem dejal Cacciari. "Kanal bi bilo torej treba najprej razširiti in poglobiti, s čimer bi še bolj ogrozili ravnovesje v zalivu. Namen protesta je vladi to pojasniti," je dodal Cacciari. Elena Riu, prebivalka Benetk, nad dogajanjem ni prav nič presenečena, saj se je že velikokrat zgodilo, da iz vladnih obljub na koncu ni bilo nič. Toda najbolj jo jezi, da je bilo med pandemijo ogromno časa za premislek, pa se kljub temu ni nič spremenilo.
Medtem so ozke beneške ulice znova začeli preplavljati turisti, saj so v Italiji sredi maja sprostili omejitve, povezane s turizmom. Pred pandemijo je Benetke vsako leto obiskalo približno 28 milijonov turistov. Ladje za križarjenja so v Benetkah, mestu na Unescovem seznamu kulturne dediščine, že od nekdaj kamen spotike. Njihovi nasprotniki trdijo, da povzročajo veliko škodo v zalivu in na poslopjih. Toda turizem, zlasti industrija križarjenj, je po drugi strani nepogrešljiv del lokalnega gospodarstva. V beneškem terminalu za turistične križarke je zaposlenih približno 5000 ljudi.
"Ladje v Benetke letos znova pošiljamo zato, ker so nas predstavniki lokalne skupnosti že večkrat prosili, naj se vrnemo," je pojasnil Francesco Galietti, direktor italijanske podružnice Mednarodnega združenja družb za križarjenja (CLIA). Napredek pri iskanju rešitve, s katero morajo soglašati zvezna, lokalna in regionalna vlada ter tudi pristaniške oblasti, ovira predvsem politična nestabilnost. "Predstavniki industrije križarjenj že leta oblast pozivajo, da poišče rešitev za vstop ladij v Benetke," je še povedal Galietti, "pri čemer je nujna popolna usklajenost med Rimom in Benetkami, česar pa ni preprosto doseči." (zur)
