Putin na Krim, ne v Haag

Le dan po tistem, ko je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu sporočilo, da je zaradi suma vojnega zločina nezakonite deportacije otrok iz Ukrajine v Rusijo izdalo nalog za aretacijo Vladimirja Putina in njegove komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove, je ruski predsednik nazorno pokazal, kaj si misli o mednarodni skupnosti: nenapovedano je obiskal Sevastopol, prestolnico polotoka Krim, in mesto Mariupol na obali Azovskega morja, ki so ga ruske sile okupirale maja lani po krvavih bojih, v katerih naj bi bilo ubitih najmanj 20 tisoč civilistov. Mariupol ima za Ukrajince poseben, simbolni pomen; v zračnem napadu na tamkajšnje gledališče, v zaklonišče katerega so se zatekli civilisti, naj bi bilo 16. marca lani ubitih najmanj 600 nedolžnih ljudi, v jeklarni Azovstal pa so ukrajinski borci in civilisti vztrajali še tedne po tistem, ko je mesto že padlo. Brez streliva, medicinskih pripomočkov in hrane so se predali šele, ko so dobili ukaz iz Kijeva.

"Prišel v temi, kot tat"

O Putinovem obisku Sevastopola in Mariupola so ruske oblasti obvestile javnost šele, ko je bil predsednik s spremstvom že na varnem v ruskem mestu Rostov na Donu. V Sevastopol se je Putin napotil na deveto obletnico priključitve Krimskega polotoka k Ruski federaciji, ni pa znano, ali se je pripeljal po 18 kilometrov dolgem mostu čez Kerško ožino, ki so ga Rusi zgradili do leta 2018 in so ga neznanci s tovornjakom bombo deloma razstrelili 8. oktobra lani. V krimskem glavnem mestu je ruski predsednik obiskal umetniško šolo, spremljal pa ga je ruski guverner polotoka Mihail Razvožajev, ki je kasneje dejal, da Putina niso pričakovali, a jih je z obiskom pozitivno presenetil, in poudaril, da je ruski predsednik vedno z ljudmi Sevastopola. Putin je prav 18. marca 2014 formalno podpisal sporazum o priključitvi tega ukrajinskega ozemlja, česar mednarodna skupnost ne priznava.

V Mariupol je Putin poletel s helikopterjem, ogledal pa si ga je z avtomobilom, ki ga je vozil sam, se sprehodil in pogovarjal z ljudmi. Iz Kremlja so še sporočili, da se je predsednik seznanil s potekom obnove mesta, ki je bilo lani popolnoma uničeno, za obisk pa naj bi se bil odločil nepričakovano. Ruski mediji so objavili tudi posnetek Putina, ki v temi hodi po mestu in govori z ljudmi. Poleg njega je bil namestnik ruskega premierja Marat Husnulin, ki je predsedniku razlagal, kako poteka obnova mesta. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je ob tem v odzivu na obisk na twitterju zapisalo, da je ruski predsednik Mariupol obiskal v temi, "kot to počnejo tatovi", neodvisni mediji pa so poročali, da so bili ljudje, s katerimi se je pogovarjal Putin, skrbno izbrani igralci.

Moskva ne priznava haaškega sodišča

O haaškem pripornem nalogu v Moskvi sicer niso izgubljali preveč besed. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izpostavil, da Rusija skupaj z več drugimi državami ne priznava pristojnosti tega sodišča, zato so vse tovrstne odločitve za Rusijo s pravnega vidika nične in neveljavne. "Odločitev ICC nima nikakršnega pomena za našo državo tudi s pravnega vidika," je na družbenem omrežju Telegram sporočila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Spomnila je, da Rusija ni pogodbenica rimskega statuta ICC in da zato do sodišča nima nikakršnih obveznosti.

Povsem drugačni so bili seveda odzivi iz Kijeva in drugih prestolnic demokratičnih držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem petkovem večernem govoru odločitev sodišča pozdravil kot "zgodovinsko odločitev, s katero se bo začela zgodovinska odgovornost". Bil je jasen: "Takšne kriminalne operacije ne bi bilo mogoče izvesti brez ukaza najvišjega voditelja teroristične države." Poudaril je, da je deportacija ukrajinskih otrok v Rusijo zlobna politika ruske države, "ki se začne s prvim uradnikom te države". Uradno ni znano, koliko ukrajinskih otrok so ruske oblasti dale prepeljati v Rusko federacijo na "prevzgojo" in v posvojitev, številke se gibljejo od 13 tisoč pa vse do tristo tisoč.