Jedrska elektrarna v Fukušimi. V ozadju je lepo videti velike rezervoarje z radioaktivno vodo.
Japonska vlada je objavila svoje načrte glede izlivanja radioaktivne vode iz jedrske elektrarne Fukušima, ki sta jo leta 2011 močno poškodovala potres in cunami, v Tihi ocean. Hkrati je objavila standarde za izplačilo odškodnin lokalnim podjetjem in povzetek poročila o oceni varnosti obdelane kontaminirane vode. Japonske oblasti so aprila naznanile, da bodo začeli spomladi 2023 v morje postopoma izpuščati več kot milijon ton kontaminirane vode, ki naj bi jo pred tem ustrezno obdelali in razredčili. S tem so izzvale zaskrbljenost lokalnih ribičev ter nasprotovanje sosednje Kitajske in Južne Koreje.
Za več kot 500 olimpijskih bazenov kontaminirane vode naj bi postopoma spustili v Tihi ocean
Na začetku tega meseca je podjetje Tokyo Electric Power (Tepco), ki upravlja jedrsko elektrarno, objavilo podrobne načrte za odstranitev radioaktivne vode, vključno z izgradnjo podvodnega tunela, po katerem naj bi voda odtekala v ocean. Če bo šlo vse po načrtu, pričakujejo, da bodo postavitev približno kilometer dolgega in 12 metrov globokega predora s premerom 2,5 metra zaključili spomladi 2023. Takrat bodo lahko v Pacifik začeli izpuščati več kot 1,27 milijona ton obdelane odpadne vode in deževnice, ki ju shranjujejo v več kot tisoč rezervoarjih na poslopju elektrarne. Japonske oblasti so zdaj objavile še standarde za izplačilo odškodnin za škodo, ki jo je zaradi "škodljivih govoric" utrpela lokalna industrija, zlasti ribištvo, turizem in kmetijstvo. Hkrati so sporočile, da nameravajo okrepiti zmogljivosti za spremljanje in preglednost, s čimer bi radi zagotovili, da ugled lokalnih podjetij ne bi bil še bolj omadeževan.
Japonska pričakuje, da bo Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) prihodnje leto objavila prehodno poročilo o varnosti, ki ga bo sestavila, potem ko bo ocenila varnost obdelane vode in ustreznost zmogljivosti lokalnega analitičnega laboratorija in regulativnih okvirov. Japonske oblasti so, da bi povečale preglednost in si pridobile zaupanje mednarodne skupnosti, aprila prosile IAEA, naj njihove načrte preuči, oceni z vidika varnosti in jim svetuje glede obdelave vode.
Desetletje po tem, ko sta severovzhodno obalo Japonske prizadela močan potres in silovit cunami ter uničila jedrsko elektrarno Fukušima, zaradi česar smo bili priča najhujši jedrski katastrofi po Černobilu, se je tam nakopičilo na tone radioaktivne vode. Kontaminirana voda - te je toliko, da bi lahko z njo napolnili približno 500 olimpijskih bazenov – je shranjena v ogromnih rezervoarjih, katerih vzdrževanje letno stane približno 870 milijonov dolarjev, v njih pa počasi že zmanjkuje prostora. Japonske oblasti trdijo, da je izpust te vode v ocean nujen za nadaljevanje zapletenega postopka zapiranja te jedrske elektrarne. Hkrati zatrjujejo, da jedrske elektrarne po vsem svetu radioaktivno vodo, filtrirano na podoben način, rutinsko spuščajo v morja. V Fukušimi sicer vsak dan iz obtoka prečrpajo več ton onesnažene vode in iz nje odstranijo večino radioaktivnih elementov, ne pa vseh. Med drugim se v njej kljub filtraciji ohrani element tritij, ki naj bi bil ljudem škodljiv le v velikih količinah. Strokovnjaki sicer zagotavljalo, da odpadna voda naj ne bi pomenila nevarnosti za človeka in okolje, saj se bo v oceanu še dodatno razredčila.
