Rusija nadaljuje sodelovanje pri sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, so sporočili iz Moskve in dodali, da so od Kijeva prejeli zadostna varnostna zagotovila.
"Rusija meni, da so prejeta zagotovila trenutno zadostna, in nadaljuje z izvajanjem sporazuma," je v izjavi zapisalo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da so pisna zagotovila prejeli zaradi sodelovanja ZN in pomoči Turčije.
Ministrstvo je navedlo, da je Kijev zagotovil, da "humanitarnega koridorja in ukrajinskih pristanišč, določenih v interesu izvoza kmetijskih proizvodov, ne bo uporabil za izvajanje vojaških operacij proti Ruski federaciji".
Do odločitve Moskve, da nadaljuje sodelovanje, je prišlo dan po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu dejal, da želi od Kijeva "resnična zagotovila", preden se bo izvajanje sporazuma lahko nadaljevalo.
Čeprav je Koordinacijski center v Istanbulu, ki nadzoruje izvoz, v torek sporočil, da danes Črnega morja ne bo prečkala nobena ladja z žitom, pa je Erdogan po pogovoru med ruskim in turškim obrambnim ministrom v parlamentu naznanil, da se bo izvoz skladno z načrtom nadaljeval že danes.
Šojgu napovedal okrepljeno sodelovanje ruske in beloruske vojske
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je med sredinim obiskom v beloruski prestolnici Minsk napovedal še tesnejše sodelovanje ruske in beloruske vojske. Na srečanju z beloruskim kolegom Viktorjem Hreninom je dejal, da je razvoj "skupnega obrambnega prostora" še posebej pomemben zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Rusijo.
Belorusija in Rusija si med drugim že delita skupno vojaško doktrino in sistem zračne obrambe, je dejal Šojgu. Ruski minister je Nato obtožil, da ob mejah z Rusijo gradi obsežen sistem kolektivne obrambe, pa tudi, da Ukrajino oskrbuje z orožjem, strelivom in obveščevalnimi podatki.
Šojgu je ponovil tudi očitek, da želi Zahod Rusijo s sankcijami uničiti. Po besedah Hrenina pa sta Belorusija in Rusija že začeli pripravljati nove vojaške vaje za leto 2023, katerih cilj naj bi bil zaščita obeh držav.
Rusija je pred kratkim v Belorusijo - na mejo z Ukrajino - prepeljala na tisoče vojakov, tankov in težke vojaške opreme. Ukrajinska vlada sicer meni, da je za rusko invazijo soodgovorna tudi Belorusija, saj je ruskim enotam odstopila svoje vojaške baze za napade na Ukrajino.
Po poročanju beloruske državne tiskovne agencije Belta je beloruski premier Roman Golovčenko napovedal, da bo Rusija Belorusiji odobrila novo posojilo v višini 1,52 milijarde evrov. Denar naj bi bil namenjen širitvi beloruskih industrijskih zmogljivosti, na primer na področju strojništva, s čimer bi lažje oskrbovali rusko industrijo. Zaradi vse večjih gospodarskih težav, ki jih povzročajo zahodne sankcije, se Rusija namreč vse bolj zanaša na proizvodnjo v tujini in na uvoz preko sosednjih držav, ki niso tarča sankcij.
Moskva je minulo soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu o izvozu žita, ki sta ga sprti strani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije sklenili julija. Odgovornost za to so pripisali Ukrajini, ker je po ruskih navedbah z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.
Namen sporazuma je zmanjšati svetovno prehransko krizo, ki jo je konec februarja sprožila ruska invazija na Ukrajino. Dogovor je doslej omogočil izvoz več kot 9,7 milijona ton žita.
Latvija podaljšala izredne razmere na meji z Belorusijo
Latvija je ponovno podaljšala izredne razmere v regijah ob meji s sosednjo Belorusijo - do 10. februarja 2023. Izredne razmere so v veljavi že več kot eno leto, po mnenju notranjega ministrstva Latvije pa je razlog za podaljšanje tudi vojna v Ukrajini.
S to odločitvijo je vlada v Rigi zavrnila pridržke ministrstva za pravosodje, saj bi po njihovem mnenju razglasitev izrednih razmer morala biti le začasna in ne trajna rešitev. Če bi pritisk na meji trajal dlje, bi bile potrebne pravne prilagoditve, je na seji vlade opozoril minister za pravosodje Janis Bordans. Notranji minister Kristaps Eklons se je s tem strinjal, a hkrati poudaril, da trenutno ni druge boljše rešitve. Predsednik vlade Krišjanis Karinš je zato pristojnim organom naročil, naj pripravijo ustrezne predpise za podaljšanje izrednih razmer.
Po uradnih podatkih so latvijski organi od razglasitve izrednih razmer 10. avgusta 2021 nezakonito prečkanje meje preprečili več kot 7500 osebam.
