Severodoneck, ki je že več tednov prizorišče najsrditejših spopadov v Ukrajini, je tako dejansko odrezan od zaledja, zaradi česar je evakuacija civilistov nemogoča, je sporočil Hajdaj.
V objavi na Telegramu je luganški guverner zapisal še, da se prebivalci mesta soočajo z izjemno zahtevnimi pogoji za preživetje, navaja britanska mreža BBC. Če bi ruske sile zavzele Severodoneck in bližnji Lisičansk, bi v celoti obvladovale regijo Lugansk, ki skupaj z regijo Doneck tvori Donbas.
Zelenski je v svojem nočnem nagovoru izrazil prepričanje, da bo bitka za Donbas v zgodovino zapisana "kot ena najbolj nasilnih bitk v Evropi." Po predhodnih poročilih, ukrajinska vojska dnevno beleži med 100 in 300 smrtnih žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Stefančuk: Evropa naj dejanja ruske vojske na vzhodu Ukrajine prepozna za genocid
Predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk, ki se danes mudi na obisku v Avstriji, je nagovoril parlament in avstrijske oblasti pozval, naj dejanja Moskve na vzhodu Ukrajine obsodijo kot genocid. "V tej vojni je pravičnost enako pomembna kot zmaga," je po poročanju španske tiskovne agencije EFE dejal Stefančuk.
"Prosim vas, da prepoznate genocid, ki se izvaja proti prebivalcem na vzhodu Ukrajine," je Stefančuk dejal v avstrijskemu parlamentu.
Rusijo je obtožil vojnih zločinov, ki jih ta izvaja vsak dan, in dodal, da tovrstna dejanja le krepijo pripravljenost Ukrajincev za obrambo. Vrnitev normalnih odnosov z Rusijo po njegovi oceni ni več mogoče.
"Vsak dan plačujemo grozljivo ceno, vsak dan izgubimo 100 vojakov, 500 pa jih je ranjenih," je zatrdil Stefančuk in ob tem zbrane opozoril, da ta številka ne vključuje ranjenih ali ubitih civilistov.
Rusija po njegovi oceni ne napada le Ukrajine, temveč s tem tudi EU oziroma "civilizirano Evropo", pa čeprav brez strelnega orožja.
Stefančuk je vojno, ki jo vodi Kremelj, opisal kot hibridni napad v več fazah. Najprej se odprejo "informacijske propagandne šape", nato sledi spopad "gospodarskih interesov", ki ustvarjajo odvisnost na področju energetike, nazadnje pa nastopi oborožena agresija, je svoje videnje razmer podal Stefančuk. "Ukrajina se nahaja v tretji fazi, Evropa pa je že v drugi in nihče ne ve, kdaj se bo začela tretja," je opozoril.
Po navedbah Stefančuka njegovi sodržavljani niso pripravljeni popustiti, sam pa je prepričan, da bo Ukrajini uspelo, saj se "demokracija ne more ubraniti s predajo", temveč se lahko s trdno obrambo le okrepi, navaja EFE.
Predsednika ukrajinskega parlamenta ima danes na programu še sprejem pri predsedniku Alexandru Van der Bellnu in kanclerju Karlu Nehammerju. V ospredju njegovega obiska je ukrajinska prošnja za odobritev statusa kandidatke za članstvo v EU.
Avstrija je sicer ena izmed držav, ki nasprotujejo hitremu vključevanju Ukrajine v EU in zagovarja idejo o reformi pridružitvenega procesa z uvedbo stopenjskega sistema.
Stefančukov današnji nagovor, s katerim je poskušal pridobiti podporo za vstop Ukrajine v EU, je sicer želela preprečiti desničarska populistična Avstrijska svobodnjaška stranka (FPÖ), še navaja EFE.
Zelenski je ob tem ponovil svoje prepričanje, da ukrajinska vojska lahko osvoji nazaj izgubljeno ozemlje, a da za to potrebuje moderno topništvo, saj da ji to edino lahko zagotovi prednost na bojišču. Pri tem je 44-letni predsednik obljubil, da bodo osvobojena vsa ozemlja, ki jih trenutno obvladujejo ruske sile, vključno s polotokom Krim, ki si ga je Rusija pripojila že leta 2014.
"Potrebujemo samo dovolj orožja, da to zagotovimo. Naši partnerji ga imajo," je še dejal Zelenski. Njegov svetovalec Mihajlo Podoljak je že v ponedeljek dejal, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje tanke, oklepna vozila in več sto havbic.
Iz ruske regije Brjansk po obstreljevanju poročajo o ranjenih
Iz ruske regije Brjansk v bližini ukrajinske meje so danes poročali o obstreljevanju iz Ukrajine. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Bogomasa so bili v napadih poškodovani najmanj štirje prebivalci vasi Zajmišče v bližini mesta Klinci, ki je od Ukrajine oddaljeno dobrih 50 kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po guvernerjevih navedbah naj bi bilo poškodovanih tudi več stanovanjskih stavb.
Rusija, ki je 24. februarja začela invazijo na Ukrajino, je od takrat večkrat obtožila ukrajinsko vojsko, da je obstreljevala naselja na ruskem ozemlju. Poleg Brjanska naj bi ukrajinske sile večkrat obstreljevale tudi druge ruske regije v bližini ukrajinske meje, kot sta Kursk in Belgorod.
Vlada v Kijevu obtožb običajno ne komentira, še navaja dpa.
Vojaški predstavnik doneških separatistov Eduard Basurin je za medije dejal, da se preostale ukrajinske sile v Severodonecku morajo predati ali umreti, ob tem pa dodal, da so "ukrajinske divizije tam za vedno."
Po navedbah ukrajinske vojske so srditi spopadi v ponedeljek potekali tudi na jugu države, kjer so ruske sile napadle ukrajinske položaje v Mikolajivu in Hersonu.
Za sredo načrtovan umik civilistov iz tovarne Azot
Ruska vojska bo v sredo vzpostavila humanitarni koridor za evakuacijo več sto civilistov iz kemične tovarne Azot v mestu Severodoneck, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Civiliste naj bi prepeljali v mesto Svatovo v regiji Lugansk, ki je pod nadzorom separatistov.
"Ruske oborožene sile in formacije Ljudske republike Lagunsk so pripravljene organizirati humanitarno operacijo za evakuacijo civilistov," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Humanitarni koridor bo vzpostavljen v sredo med 8. uro zjutraj in 20. uro zvečer po moskovskem času, je še sporočilo ministrstvo.
Moskva je "borce nacionalističnih bataljonov in tuje plačance" v tovarni pozvala, naj prenehajo "z nesmiselnim uporom" in odvržejo orožje.
Rusija že več tednov oblega mesti Severodoneck in Lisičansk, zadnji območji v vzhodni ukrajinski regiji Lugansk, ki sta še pod nadzorom Kijeva. Lugansk skupaj z regijo Doneck tvori Donbas.
Ukrajinske oblasti so po navedbah ruske vojske zahtevale, naj civiliste iz tovarne Azot prepeljejo v Lisičansk, ki je pod nadzorom Kijeva, vendar to ni mogoče, saj je bil uničen zadnji most, ki je povezoval obe mesti.
Severodoneck je po zadnjih podatkih pod 70-odstotnim nadzorom ruskih sil. Pod nadzorom Ukrajincev ostaja tovarna Azot, kamor naj bi se zateklo približno 500 civilistov, med njimi okoli 40 otrok.
Rusija vstop v državo prepovedala 49 Britancem
Ruske oblasti so danes sporočile, da so na črno listo uvrstile 49 državljanov Velike Britanije, med njimi obrambne uradnike ter ugledne novinarje in urednike britanske javne radiotelevizije BBC ter časnikov Financial Times in Guardian. Obtožili so jih namernega širjenja lažnih informacij o Rusiji.
"Britanski novinarji na seznamu so vpleteni v namerno širjenje lažnih in enostranskih informacij o Rusiji ter dogodkih v Ukrajini in Donbasu," je v izjavi sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
Med 29 novinarji, ki jim je bil prepovedan vstop v Rusijo, so Shaun Walker iz časnika Guardian, Gideon Rachman iz časnika Financial Times in politični analitik b.
Prav tako so na seznamu tudi urednik Timesa John Witherow, urednik Daily Telegrapha Chris Evans, generalni direktor BBC Tim Davie, urednica Guardiana Katharine Viner in urednik Daily Maila Edward Verity.
Med ostalimi medijskimi osebnostmi sta se na seznamu znašla še voditelj Radia 4 na BBC Nick Robinson in Sophy Ridge, ki vodi tedensko politično oddajo na Sky News.
Edina novinarja na seznamu, ki sta v zadnjih letih dejansko redno potovala v Rusijo sta Walken in Galeotti. "Čeprav nimam namena obiskati Rusije, pa je še vedno zelo čuden občutek, da sem se skupaj z drugimi britanskimi kolegi znašel na njihovem seznamu sankcij," je na Twitterju zapisal Walker.
Na seznamu so sicer tudi imena 20 visokih uradnikov in osebnosti, povezanih z britansko obrambno industrijo, med njimi vodja britanskega kraljevega letalstva (RAF) Michael Wigston in poslanec Leo Docherty. Odločitev za njihovo vključitev na seznam je rusko zunanje ministrstvo zagovarjalo s tem, da te osebe sodelujejo pri sprejemanju odločitev o dobavi orožja Ukrajini.
Večina tujih novinarjev je Rusijo zdaj že zapustila, saj so tamkajšnje oblasti uvedle stroge zaporne kazni do 15 let za širjenje "lažnih novic" o ruski vojski. Moskva pa je že februarja prepovedala tudi uporabo besed, kot sta "vojna" in "invazija", svojo ofenzivo v Ukrajini pa vselej opisuje kot "posebno vojaško operacijo".
London je sicer Ukrajini doslej ponudil več kot 750 milijonov funtov vojaške podpore, vključno s pošiljanjem sistemov zračne obrambe, več tisoč protitankovskih raket in različnih vrst streliva, več sto oklepnih vozil in druge opreme.
