V Združenih državah Amerike je po zadnjih podatkih Urada za statistiko dela in Nacionalnega odbora za delovna razmerja med letoma 2021 in 2022 število sindikalno organiziranih delavcev povečalo za 200 000. Bilo bi jih še več, če ne bi bila zakonodaja tako pristranska do šefov. Pogon za povečanje je bil val sindikaliziranja med temnopoltimi delavci, poročajo v Jacobinu.
Približno 60 milijonov delavcev je poročalo, da so se leta 2022 želeli včlaniti v sindikat pa se niso mogli, kar predstavlja kar 48 odstotkov delovne sile, ki ni včlanjena v sindikat, ugotavljajo raziskovalci Inštituta za ekonomsko politiko. V zadnjih štirih desetletjih se je močno povečal delež delavcev, ki izražajo željo po sindikalnem povezovanju, hkrati pa se je zmanjšal delež delavcev, ki jih zastopa sindikat.
Gre v veliki meri za posledico delodajalcem prijaznih zakonov in predpisov, ki zelo otežujejo delavsko organiziranje. Kot pišejo v Jacobinu, nedavna študija Gordona Laferja, strokovnjaka za delo z Univerze v Oregonu, ugotavlja, da je ozračje, s katerim se soočajo delavci v številnih podjetjih, dejansko podobno tistemu, s katerim se soočajo demokratična opozicijska gibanja med navideznimi volitvami v enostrankarskih diktaturah. Obstoječi zakoni so namreč zapisani delodajalcem v prid, kazni za kršitelje so izrazito preohlapne.
Do desetletja trajajočega upada sindikaliziranega dela torej ni prišlo zato, ker se delavci ne bi želeli pridružiti sindikatom, temveč zato, ker zasnova sedanje delovne zakonodaje prepoveduje njihovo ustanavljanje.
