Slovenec, ki živi na Kitajskem: "Zakaj bi tako veliko zdravstvenih delavcev po svetu lagalo? Če ne zaupamo stroki, ne vem, zakaj sploh imamo šole"

Asja Lednik Štrukelj Asja Lednik Štrukelj
02.10.2020 06:00

Peter Zupanc, ki že leta živi na Kitajskem, o življenju ki se po pandemiji vendarle vrača v stare tirnice, o teorijah zarote in cepivu ter o tem, kje se počuti varneje, v Sloveniji ali na Kitajskem

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

V bistvu koronavirusa tukaj ni več. Posamezni primeri so uvoženi in odkriti takoj ob vstopu v državo - in zdravljeni. To sicer ne pomeni, da se je socialno in ekonomsko življenje že povsem zagnalo. Vendar pa se z vso možno pazljivostjo pobira."

Tako pogovor začne Slovenec Peter Zupanc, ki že leta živi na Kitajskem. O tamkajšnjih razmerah je za Večer spregovoril že v začetku leta, zdaj pa je situacija tam precej bolj mirna kot v Evropi. Pravi, da potovanje po državi poteka brez večjih težav, s pomočjo tako imenovane "zelene kode", ki potrjuje, kje je bil posameznik in da je zdrav. "Tujci na Kitajskem imamo potencialne težave. Nekateri domačini nam zaradi strahu ob pogledu na dogajanje v Evropi in Ameriki ne zaupajo. A vsaj načeloma tudi za nas težav ni."

Medtem ko se pri nas nenehno prerekamo o nošenju mask, so te že vse od začetka epidemije Kitajcem samoumevne. Zupanc pove, da so maske še vedno priporočene, sploh na lokacijah, kjer je veliko ljudi. "Na podzemni železnici je nošenje mask nujno. Varnostnik se sprehaja po vagonih in preverja upoštevanje tega pravila. Sam imam masko vedno s sabo in jo v večini primerov nataknem na obraz. Ampak načeloma smo zdaj glede maske dokaj ležerni." Obstajajo pa razlike. Tudi med Wuhanom in drugimi predeli Kitajske, med drugim na jugu, kjer naš sogovornik živi: "V Wuhanu je še zmeraj vse bolj strogo, vključno z nošenjem maske in merjenjem temperature pred vstopom, recimo, v supermarket. Wuhan je bolj ali manj še vedno tam, kjer smo mi v Nanningu bili pred recimo tremi meseci. Strogo kontroliran."

Delčku ugodja se ni težko odpovedati

Zupanc pravi, da je v Nanningu največja sprememba ta, da je zdaj življenje za le nekaj odtenkov slabše kot tisto, kar so prej šteli kot normalno. Prehod kamorkoli je povsem prost. "V teh nekaj mesecih sva s soprogo parkrat potovala, tudi v sosednjo provinco. Lokali so odprti, šole delujejo - le s to razliko, da tukaj večina učencev stanuje v študentskih naseljih znotraj šol in da, ko so enkrat v šoli, imajo omejen izstop," razloži. Pravi, da se bo, če se nekdo naleze virusa, zaprla celotna šola ali študentsko naselje. Na Kitajskem so šole kakor mala mesta, imajo svoje ambulante, in zlahka postanejo relativno samostojne, pravi Peter Zupanc. Poudari, da se vsa ta pravila med provincami nekoliko razlikujejo.

Maske torej ljudje še vedno nosijo, kljub temu pa je vse skupaj bolj sproščeno. Slovenski sogovornik pove, da je tudi sam potreboval nekaj časa, da je dojel vse podrobnosti ideje nošenja maske. "Pomembno je, iz česa je maska, kako se pere, kako se nosi, da se ne popravlja. In bolj je pomembno, da se ne nosi zato, da zaščiti nosilca, temveč da ščiti druge pred virusom. Tega potencialni asimptomatični prenašalec lahko prenese, ne da bi za to vedel. Ta zadnji argument se mi zdi najbolj pomemben. Zlahka se solidarno odpovem delčku ugodja, če to pomeni še tako rahlo možnost, da nekomu ne prenesem bolezni, hiranja ali celo smrti. Pa četudi bi se kasneje izkazalo, da je bila skrb odveč, mi ne bo žal. Če nečesa ne veš, se zavaruješ pred najslabšo možnostjo, ne pa pred najboljšo."

Nedoslednosti in počasnost v Sloveniji

Na vprašanje, ali je situacija na Kitajskem trenutno boljša kot v Evropi, odgovarja pritrdilno. "Avtonomna pokrajina Guangxi, v kateri živim, šteje skupno okoli 48 milijonov ljudi. Po dveh mesecih širjenja virusa je bilo okuženih okoli 260 ljudi, dve osebi sta umrli. To je bilo vse. Nekako od marca ali aprila naprej ni bilo več primerov. Ničla. In podobno je po večini Kitajske."

Pa ukrepi? "Zavedam se, da je siljenje ljudi v izjemno izolacijo nekaj, čemur se na zahodu ugovarja. Tudi sam dobim cmok v grlu, ko se spomnim januarja in februarja 2020. A ta cmok pride zaradi množice vzrokov. Vendar poznam kitajske okoliščine zelo dobro. Jasno mi je, kaj bi se dogajalo, sploh v zakotnih podeželskih vaseh, če ukrepi ne bi bili takšni, kot so bili. V nekaterih od teh vaseh ni zdravnikov. Ali pa obstaja zgolj en zdravstveni dom z morda 20 kvadratnimi metri. V takšnih vaseh živijo pogosto le starejši. Mnogim niti ne moreš razložiti pojava virusa. Tako je zaradi izobrazbe, zaradi pomanjkanja higiene ali pa zato, ker govorijo drug jezik. Zlahka si predstavljam, da bi brez strogih ukrepov pomrle celotne vasi."

Zato je tedaj Kitajska zaustavila vse, življenje je skorajda povsem zamrznilo. Po besedah Zupanca vse to z namenom, da bi onemogočili širjenje virusa in obenem olajšali testiranja in sledenja virusu. "Menda so lahko do minute natančno določili, kdaj in od koga je katera oseba dobila virus," dodaja. "Glede na to, da mnoge vlade sveta še zdaj, po mesecih dogajanja, ne vedo, kaj storiti, ali pa se ukvarjajo z zamegljevanjem dejstev, se mi Kitajska reakcija v tem kontekstu zdi načeloma dobra."

Sogovornik redno spremlja tudi situacijo v Sloveniji. Kako jo vidi? "Predvsem najdem nedoslednosti in počasnost. Videl sem, kako je v nekem trenutku Hrvaška kljub hudemu naraščanju števila okuženih še bila na zelenem seznamu. Da je bila ironija večja, je bila v istem trenutku popolnoma varna Kitajska še zmeraj na rdečem seznamu. Od samega prihoda novega koronavirusa iz Slovenije slišim bolj ali manj podobne besede: 'Situacija se zaostruje, morda bo pomembno sprejeti ostrejše ukrepe.' Ob teh besedah in reakcijah se mi zdi, da bi namesto govora bilo treba sprejeti ostre ukrepe. Takoj oziroma že včeraj. Kajti širjenje želiš preprečiti, ne pa čakati na ne vem kaj."

Slovenski estradniki niso stroka

Kot pravi Zupanc, bi bilo domišljavo trditi, da ve, kako v Evropi reagirati na situacijo. "Kultura v najširšem pomenu besede je drugačna. Še drugi faktorji in strahovi pridejo v poštev. Vem pa nekaj drugega: polovični ukrepi bodo prinesli polovične rezultate. Ni zamrznitev sistema in ekonomije tista, ki prinese slabe psihološke in drugačne rezultate. Polovično ustavljanje in zaganjanje pa ustavljanje in zaganjanje in tako naprej - to je tisto, ki letargijo in s tem tragedijo podaljšuje. Ravno to je tisto, kar se dogaja v Sloveniji in Evropi, v Ameriki pa še bolj. To se bo dogajalo, preden pač pride cepivo."

Pa teorije zarote? V Sloveniji se, da se predvsem na družbenih omrežjih hitro širijo. Kako je s tem na Kitajskem? Tam je, pravi sogovornik, najbolj popularna teorija zarote ta, da je virus umetno ustvarjen v laboratoriju v Ameriki in izpuščen, da uniči predobro stoječo kitajsko ekonomijo ter preusmeri pozornost ljudi stran od nesposobnosti ameriškega predsednika ter Američanom najde skupnega tujega sovražnika. Šele to naj temu predsedniku omogoči ponovno izvolitev. "Vojna pri izvolitvi zmeraj pomaga, pa naj bo vroča ali hladna ... ali virusna. Ne da se pomagati, super patrioti in teoretiki zarot so enako neznosni povsod po svetu," doda Zupanc.

Pravi, da je na samem začetku kitajski internet pomagal, da so se primerjala poročanja vlade ter osebne izkušnje zdravnikov v Wuhanu. "Kitajski internet je pomagal, da so se sprejeli strožji ukrepi. Tukaj ljudje preprosto ne morejo verjeti, da lahko nekdo dvomi o novem koronavirusu. Morda spričo tega, kar smo doživljali v Wuhanu. Zakaj bi tako veliko zdravstvenih delavcev po svetu lagalo? Če ne zaupamo stroki, ne vem, zakaj sploh imamo šole. Morda je bolje, če jih kar razpustimo. Če velika večina stroke potrjuje dejstva o koronavirusu ... Slovenski estradniki pa niso stroka," je jasen Zupanc.

Varnejši na Kitajskem

Eno od sporočil, ki se med Slovenci širijo po družbenih omrežjih, je prišlo tudi do njega. "Bral sem pismo - verjetno eno od pisem -, ki je krožilo po slovenskem internetu. Menda so ga pisali zdravniki, ki 'ne verjamejo novemu koronavirusu'. Ne le vsebina pisma, tudi logika sklepanja ter besednjak so bili popolnoma neverodostojni. Najboljše orožje proti govoricam je preverjanje dejstev pa logike sklepanja in besednjaka, celo tona nagovora."

Četudi je situacija na Kitajskem nekoliko drugačna kot pri nas, se tudi tam veliko govori o cepivu. Po nekaterih govoricah ga napovedujejo še letos. "V resnici ne razmišljam o tem preveč; ko bo, če bo, pač bo. Zavedam se, da sama iznajdba ne pomeni rešitve. Pomembno bo videti, katerim starostnim in drugim skupinam bo cepivo pomagalo, katerim morda niti ne. Distribucija zna biti vrag. Predvidevam, da bodo na Kitajskem pri cepivu imele prednost tukajšnje najbolj šibke skupine, ne jaz. Verjamem pa, da bodo kitajski znanstveniki skušali dokazati, kaj zmorejo, in da bodo resni. Kitajska je zelo pripravljena vsaj na zunaj pokazati, da želi multilateralnost, in bo zelo radodarna v odnosu do drugih držav."

Se ob vsem skupaj bolj varnega počuti na Kitajskem ali pa bi mu bilo ta hip lažje v Sloveniji? Odgovor je kratek in jasen: "Bolj varno se počutim na Kitajskem. Manj varno pa se počutim na svetu."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta