Vojislav Bercko
V času njenega vladanja na Škotskem se je zamenjalo pet britanskih vlad, zgodil se je izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, zaletavala se je v britanski zid glede želje po neodvisnosti dežele viskija in možakarjev v kiltih ... Zdaj se je škotska 52-letna premierka Nicola Sturgeon odločila, da ima dela v vladi, v kateri je preživela 15 let, od tega zadnjih osem na čelu vladnega kabineta, dovolj. Iz politike se sicer še ne umika, do predvidenih rednih volitev leta 2026 namerava ostati poslanka.
Pet britanskih premierjev se je izmenjalo v času, ko je Nicola Sturgeon vodila škotsko vlado
"Danes sporočam, da nameravam odstopiti kot premierka in kot voditeljica svoje stranke," je dejala na včerajšnji tiskovni konferenci in napovedala, da bo na položaju ostala do izvolitve naslednika. S tem je presenetila vse, tudi najožje sodelavce v stranki in vladi. "Moja odločitev izhaja iz dolžnosti in ljubezni," je pojasnila in delo škotskega premierja označila za "najboljše delo na svetu". Vendar pa je pomembno, da človek "skoraj instinktivno ve, kdaj je pravi trenutek, da narediš prostor nekomu drugemu", je dodala. Pojasnila je, da odločitev za odstop ni odziv na kratkoročne pritiske, temveč izhaja iz globlje in dolgoročnejše presoje. S to odločitvijo se je po lastnih besedah spopadala že nekaj tednov. Ob tem je omenila, da ji kot premierki med drugim primanjkuje zasebnosti.
Nicola Sturgeon je postala predsednica škotske vlade novembra 2014, ko je po referendumu o neodvisnosti Škotske prevzela položaj od Alexa Salmonda. S tem je postala premierka z najdaljšim stažem v zgodovini Škotske. Članica škotskega parlamenta je sicer od leta 1999, leta 2004 pa je postala namestnica vodje Škotske nacionalne stranke SNP, ki jo je popeljala do vrste volilnih zmag na britanski, škotski in lokalni ravni. Po neuspehu prizadevanj za neodvisnost Škotske na referendumu leta 2014 (proti je glasovalo 55 odstotkov volivcev) si je zlasti po brexitu in kljub nasprotovanju Londona intenzivno prizadevala za vnovični referendum, a je britansko vrhovno sodišče lani razsodilo, da holyrood, kot imenujejo sedež škotskih oblasti, nima pristojnosti za izvedbo tovrstnega glasovanja. Pooblastilo za sklic tovrstnega referenduma ima po mnenju vrhovnega sodišča v Londonu zgolj parlament Združenega kraljestva, zato škotski poslanci ne morejo sprejeti zakonodaje o novem referendumu o neodvisnosti. Vrhovni sodniki so tudi soglasno zavrnili argument škotske strani, da bi bil referendum zgolj posvetovalen in ne bi imel neposrednega učinka na politično ureditev Združenega kraljestva, saj da bi imel politične posledice. "Njegov izid bi imel (...) v politični kulturi, ki temelji na demokraciji, moč demokratičnega izraza volje škotskih volivcev," je novembra dejal predsednik vrhovnega sodišča Lord Reed. Prav tako so oblasti v Londonu blokirale škotski zakon o pravicah transspolnih oseb.
V Škotski Nacionalni stranki se bo zdaj po pričakovanjih vnel oster boj za nasledstvo, saj voditelj stranke postane tudi predsednik vlade. Od tega bi lahko bila v marsičem odvisna tudi škotska podpora nadaljnjim naporom za dosego neodvisnosti (trenutno bi zanjo glasovalo 46 odstotkov Škotov), saj se v Združenem kraljestvu na naslednjih volitvah, predvidoma v drugi polovici leta 2024, obeta obrat od zdaj vladajočih konservativcev k laburistom, ki v vseh anketah vodijo z gromozansko prednostjo. Prav vseh pet britanskih voditeljev iz časa vladanja Nicole Sturgeon - David Cameron, Theresa May, Boris Johnson, Liz Truss in Rishi Sunak - je bilo konservativnih in kot takih že vnaprej nenaklonjenih tako tektonskim spremembam, kot bi bil odhod Škotske iz Združenega kraljestva.
