V vasi Buzova blizu Kijeva so po navedbah predstavnika lokalnih oblasti Tarasa Didiha našli množično grobišče z več deset trupli ukrajinskih civilistov. Trupla ležijo v jarku blizu bencinske črpalke, je dodal za ukrajinsko televizijo. Po navedbah Reutersa teh navedb niso mogli neodvisno potrditi.
Že pred tem so iz mesta Makariv kakih 50 kilometrov zahodno od Kijeva sporočili, da so po umiku ruskih sil našli 132 ustreljenih civilistov, večinoma v skupnih grobiščih. Župan Vadim Tokar je za ukrajinsko televizijo dejal, da so storilci ruski vojaki. Tudi te novice niso mogli neodvisno potrditi.
Generalštab ukrajinske vojske je medtem v zadnjem poročilu, objavljenem na Facebooku, zapisal, da poskušajo ruske sile prebiti ukrajinsko obrambo na območju Izjuma jugovzhodno od Harkova na vzhodu države. Kot povzema italijanska tiskovna agencija Ansa, skušajo to doseči s premestitvijo dodatnih enot na območje in poskusom vzpostavitve popolnega nadzora nad Mariupolom.
"Nasprotnik še naprej vodi obsežno oboroženo agresijo na našo državo," piše v poročilu ukrajinske vojske, ki poudarja, da se nadaljuje "delna blokada mesta Harkov" in bombardiranje.
Satelitski posnetki, ki jih je v petek zbral in analiziral Maxar Technologies, prikazujejo približno 12 kilometrov dolg konvoj, ki se premika proti jugu skozi mesto Velki Burluk vzhodno od Harkova. Po navedbah ameriške televizijske mreže CNN naj bi šlo za konvoj ruskih vojaških vozil.
V regiji Lugansk pa se po navedbah ukrajinske strani krepi "prisilna mobilizacija prebivalstva na začasno okupiranih ozemljih". V regiji Doneck je bilo medtem obstreljevanju mesta Vugledar ubitih pet civilistov in več ranjenih, je v soboto sporočil tamkajšnji guverner Pavlo Kirilenko.
Oblasti v regijah na vzhodu države so prebivalstvo pozvale k evakuaciji v pričakovanju silovite ruske ofenzive, še poročajo tuje tiskovne agencije.
V soboto sta sicer vojskujoči strani izvedli tretjo izmenjavo ujetnikov. Kot je na Telegramu zapisala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk, je ruska stran predala 26 Ukrajincev, med njimi 14 civilistov.
Ruska varuhinja človekovih pravic Tatjana Moskalkova pa je sporočila, da se je vrnilo 14 ruskih mornarjev s civilne ladje Azov Concord, ki so jih od 24. februarja zadrževali v Mariupolju, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Energoatom: Rusi kopali jarke na območju visokega sevanja v Černobilu
Ruski vojaki so v Rdečem gozdu, na območju prepovedi gibanja zaradi radiacije ob nuklearki v Černobilu, skoraj 30 dni kopali jarke, je sporočila ukrajinska državna družba za jedrsko energijo Energoatom. Kot so še zapisali, so na tem območju zdaj izmerili nenormalno visoke ravni sevanja, danes poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Vodja Energoatoma Petro Kotin je skupaj s strokovnjaki družbe v minulih dneh obiskal eno od območij v Rdečem gozdu. Indeks zunanjega sevanja je tam "od 10 do 15-krat višji od običajnega", so po obisku zapisali na Telegramu.
Ob tem so v ukrajinski jedrski družbi opozorili, da se bodo vsi ruski vojaki, ki so v Rdečem gozdu skoraj 30 dni kopali jarke in poskušali vzpostaviti utrdbe, "soočili z radiacijsko boleznijo različnih stopenj".
V Energoatomu so že v začetku meseca opozorili, da so bili ruski vojaki ob zavzetju območja nuklearke izpostavljeni sevanju in da niso bili ustrezno zaščiteni. Pri večdnevnem kopanju jarkov so bili še dodatno izpostavljeni radioaktivnemu prahu in strupenim snovem.
Po mnenju ukrajinskega ministra za energetiko Germana Galuščenka tistim, ki so kopali jarke v bližini jedrske elektrarne, grozi huda oblika radiacijske bolezni in "naj ne bi imeli več kot eno leto življenja", dodaja Ansa.
Rusija je območje nuklearke v Černobilu, kjer se je leta 1986 zgodila najhujša jedrska nesreča doslej, zasedla takoj po napadu na Ukrajino 24. februarja, 31. marca pa so ukrajinske oblasti sporočile, da so se ruske sile od tam umaknile.
Scholz v pogovoru z Zelenskim obsodil vojne zločine
Nemški kancler Olaf Scholz je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim obsodil "grozljive vojne zločine ruske vojske". Poglavar ruske pravoslavne cerkve Kiril, ki velja za tesnega zaveznika Putina, pa je pozval vernike k enotnemu nastopu proti sovražnikom Moskve.
Nemški kancler je obsodil ruske zločine v Buči in drugih ukrajinskih krajih. Ukrajincem je zagotovil solidarnost in polno podporo Nemčije, je danes sporočila namestnica tiskovne predstavnice nemške vlade Christiane Hoffmann.
Nemška vlada bo s svojimi mednarodnimi partnerji naredila vse, da bodo zločini preiskani in storilci identificirani, tako da bodo lahko odgovarjali pred nacionalnimi in mednarodnimi sodišči, je dodala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Zelenski je danes na Twitterju zapisal, da je s Scholzem govoril tudi o "protiruskih sankcijah ter obrambni in finančni podpori Ukrajine". Kot je navedel, je kanclerja pozval k podpori pri preiskavi vojnih zločinov, ki so jih ruske sile izvedle v njegovi državi.
Kijevu sta v soboto obiskala britanski premier Boris Johnson in avstrijski kancler Karl Nehammer. Zelenski je ob tem ponovil zahtevo po ustavitvi uvoza ruske nafte, s čimer bi Rusija izgubila milijardne prihodke, s katerimi financira vojaške posege.
Ruski predsednik Vladimir Putin pa ima v prihodnjih dneh po poročanju ruskih medijev predvideno srečanje z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom na kozmodromu Vostočni na ruskem Daljnem vzhodu. Zaenkrat ni jasno, ali bo srečanje v ponedeljek ali torek.
Medtem ko je papež Frančišek danes pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini med velikonočnimi prazniki, pa je poglavar ruske pravoslavne cerkve Kiril, ki velja za tesnega zaveznika Putina, pozval vernike k enotnemu nastopu proti "zunanjim in notranjim sovražnikom" Moskve. "V tem težkem obdobju za našo domovino naj nam Gospod pomaga, da se združimo, tudi okoli oblasti," je francoska agencija AFP povzela navedbe ruske tiskovne agencije TASS.
Patriarh, katerega cerkev združuje okoli 150 milijonov vernikov, je v pridigah že večkrat podprl rusko vojaško operacijo v Ukrajini. Pravoslavna velika noč bo 24. aprila, torej en teden po katoliški veliki noči.
