Vojislav Bercko
Srbiji grozijo hude posledice, če ne sprejme načrta za normalizacijo odnosov s Kosovom. S temi besedami je srbski predsednik Aleksandar Vučić v neposrednem televizijskem nagovoru sodržavljanom, ki jih je leta pital s floskulami o veličini Srbije in nepomembnosti Kosova, nalil čistega vina. Predstavniki Zahoda so mu namreč, podobno kot kosovskemu premierju Albinu Kurtiju, konec prejšnjega tedna na mizo vrgli besedilo tako imenovanega francosko-nemškega načrta za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom. Ob tem je postalo več kot jasno, da so se v Bruslju in Washingtonu, pa tudi v evropskih prestolnicah, naveličali večnih balkanskih igric in da hočejo enkrat za vselej prebiti blokado v meddržavnih odnosih.
Nad načrtom niso navdušeni ne v Beogradu ne v Prištini
Konec blokade kosovskih prizadevanj
Vsebine sporazuma ne uradni Beograd ne Priština nista objavila, je pa osnutek že nekaj dni prej pricurljal v javnost. V besedilu v desetih točkah ni zapisane za Srbijo najbolj bogokletne misli, to je tiste o medsebojnem priznanju, je pa govora o tem, da mora Srbija takoj in v popolnosti prenehati blokiranje Kosova ob vstopanju v mednarodne organizacije. Verjetno so tu v prvi vrsti mišljeni Združeni narodi, obstaja pa še kopica drugih organizacij, od športnih do kulturnih in strokovnih, kjer so zaradi uspešnega lobiranja srbske diplomacije Kosovu zaloputnili vrata pred nosom. Toda tudi medsebojno priznavanje dokumentov, diplom in neoviranje pri vstopanju v mednarodne organizacije bi lahko bilo za marsikoga v Srbiji mišljeno kot posredno priznanje - in zatorej za mnoge še vedno nesprejemljivo.
"Načrt za Kosovo, ki sta ga predstavila Washington in Bruselj, je postal de facto pogajalski okvir za vstop Srbije v Evropsko unijo," je dokument interpretiral Vučić. Sprejelo ga je tudi pet članic EU s Španijo na čelu, ki niso priznale Kosova. Srbski predsednik je priznal tudi grenko resnico, da so ga ameriški in evropski diplomati opozorili, da Srbijo, če predloga ne sprejme, čaka prekinitev evropskega integracijskega procesa, ukinitev brezvizumskega režima z državami EU, ustavitev in nato umik investicij ter celoviti ukrepi v političnem in ekonomskem smislu, kar bo državi povzročilo veliko škodo. Potarnal je, da je minil čas razuma, racionalnega pristopa k reševanju vprašanja. "Nihče me noče niti poslušati, nikogar od nas, od tistih, ki bi želeli biti slišani. Imajo svojo agendo, to je poraz Rusije, pri tem pa bodo na poti počistili vse," je pojasnil svoje videnje.
Za Prištino sporna Skupnost srbskih občin
V Prištini je glede dokumenta precej bolj tiho. Znano je, da mednarodna skupnost od kosovske vlade pričakuje, kot je zapisano v načrtu, ki ga nobena stran še ni sprejela, polno uveljavitev bruseljskega sporazuma iz leta 2016, ki med drugim predvideva ustanovitev Skupnosti srbskih občin. O tem, da bi severni, večinsko srbski del Kosova, s tem dobil večjo avtonomijo, nočejo kosovske oblasti niti slišati. "Beograd res govori o Skupnosti srbskih občin, toda to je mrtev predlog in ni ga mogoče oživiti," je dejala kosovska zunanja ministrica Donika Gërvalla-Schwarz. "Ustavno sodišče je odločilo, da se to ne more zgoditi. Ni mogoče najti vlade v demokratičnem svetu, ki bi sprejela nekaj, kar krši njeno ustavo." Da v Prištini ne kažejo navdušenja nad predlogom načrta, je sicer že v petek nakazal posebni odposlanec EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak. Po srečanju s kosovskim premierjem Kurtijem je dejal, da je sicer še zgodaj za "dramatične izjave, a smo pričakovali boljše razumevanje možnosti, ki jih ponuja ta predlog". In diplomatsko prikrito zagrozil: "Upam, da bomo prišli do polnega razumevanja in izkoristili vse možnosti, ki jih načrt ponuja."
Tudi Črna gora pod pritiskom EU
Zunanji ministri držav članic EU so se po besedah slovenske ministrice Tanje Fajon na ponedeljkovem srečanju v Bruslju strinjali, da je treba nadaljevati izvajanje pritiska na Črno goro, da bi imenovala manjkajoče ustavne sodnike in izšla iz globoke politične in institucionalne krize. Slovenska zunanja ministrica je dodala, da se države članice po svojih kanalih pogovarjajo s predstavniki političnih strank in jim sporočajo, da bo februarski poizkus za imenovanje ustavnih sodnikov že šesti in da mora uspeti, sicer bo Črna gora skrenila z evropske poti. Črna gora, ki je med državami Zahodnega Balkana na poti v EU najbolj napredovala, zadnji dve leti doživlja zastoj v tem procesu. Gre za obdobje, ko po zmagi na volitvah vlado vodi prosrbska opozicija, sprva s tehnično vlado, od lanskega aprila pa z manjšinsko vlado Dritana Abazovića.
Tudi v Washingtonu, ki velja za glavnega podpornika kosovske neodvisnosti, očitno izgubljajo potrpljenje. Ameriški veleposlanik v Beogradu Christopher Hill je ponovil, da so pogajalci iz ZDA in EU dali kosovskim oblastem jasno vedeti, da je ustanovitev Skupnosti srbskih občin obveznost na osnovi bruseljskega sporazuma. "To je bistveni element napredka, potem sledi tisto, kar je zapisano v francosko-nemškem predlogu, za kar je potrebnega več časa," je dejal Hill.
