Vršilec dolžnosti šrilanškega predsednika Ranil Wickremesinghe je bil v parlamentu z veliko večino glasov uradno izvoljen za predsednika Šrilanke in je na položaju zamenjal Gotabayo Rajapakso, ki je pretekli teden pobegnil iz države, v kateri je huda kriza, in nato odstopil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 73-letni Wickremesinghe bo funkcijo opravljal do predvidoma konca preostanka mandata Rajapakse, do novembra 2024.
Uradni rezultati so pokazali, da je Wickremesinghe na glasovanju v parlamentu zbral 134 glasov in premagal svoja protikandidata. Njegov glavni nasprotnik Dullas Alahapperuma je zbral 82 glasov, levičar Anura Dissanayake le tri. Za zmago na volitvah so morali kandidati v 225-članskem parlamentu preseči mejo 113 glasov.
"Naše delitve so zdaj končane," je rekel Wickremesinghe v kratkem govoru v parlamentu in Alahapperumo pozval, naj se mu pridruži v skupnem prizadevanju za izhod države iz krize. Izrazil je upanje, da bo kmalu prisegel na preprosti slovesnosti v strogo varovanem poslopju parlamenta.
S tem je Wickremesinghe na položaju zamenjal Gotabayo Rajapakso, ki je prejšnji teden kar po elektronski pošti podal svojo odstopno izjavo iz Singapurja, kamor se je zatekel po hudih izgredih v njegovi domovini. Protestniki so 9. julija zasedli palačo predsednika in ga prisilili v beg na Maldive, od koder sta z ženo prejšnji četrtek odletela v Singapur. Wickremesinghe je medtem kot vršilec dolžnosti predsednika protestnikom odredil umik iz državnih ustanov ter vojski in policiji naročil, naj storita vse potrebno za vzpostavitev reda v državi. Umik protestnikov iz zasedenih ustanov je takrat potrdila njihova tiskovna predstavnica, vendar je opozorila, da bodo nadaljevali boj proti aktualnim oblastem. Wickremesinghe med protestniki ne uživa velikega zaupanja, saj ga je maja na čelo vlade imenoval osovraženi Rajapaksa, a so kljub temu zadovoljni z njegovo izvolitvijo, poroča Reuters.
Obsežne protivladne proteste na Šrilanki, v katerih je bilo poškodovanih več kot sto ljudi, je sprožila najhujša gospodarska kriza v otoški državi po osamosvojitvi od britanskega imperija leta 1948. Država je od sredine aprila, ko ni zmogla poravnati zunanjega dolga, ki znaša 51 milijard dolarjev, plačilno nesposobna, zaradi hudega pomanjkanja tujih valut pa trgovci ne morejo uvoziti nujnih življenjskih potrebščin. V državi je skoraj povsem zmanjkalo bencina in dizelskega goriva, zato je bilo zaradi varčevanja z omejenimi zalogami goriva odrejeno zaprtje najpomembnejših vladnih uradov in šol. (zur)
