Večerova poročevalska ekipa je pred jutrišnjimi nemškimi parlamentarnimi volitvami današnje popoldne prekrižarila severozahodno berlinsko četrt Wedding. Nekoč je ta del Berlina spadal pod Zahodno Nemčijo. Danes v njem živi veliko priseljencev. Predvolilni molk se v Nemčiji začne šele od polnoči in traja do 18. ure v nedeljo, ko se jutri volišča zaprejo. Zato so stranke skušale na skoraj vsakem vogalu tudi te četrti še zadnjič prepričati volivce, da oddajo glas zanje. Glavnih kandidatov za kanclersko mesto danes pri teh aktivnostih v nemški prestolnici ni bilo, saj so vsi po vrsti zadnji dan predvolilne kampanje izbrali druga nemška mesta.
V Berlinu jutri poleg zveznega parlamenta volijo tudi na deželnih volitvah, kar se zgodi na vsakih 20 let, saj zvezni mandat traja štiri leta, deželni pa pet, in še na mestnih. Nekateri pa se bodo odločali tudi na referendumu o zamrznitvi stanovanjskih najemnin, ki zadnje čase v nemški prestolnici letijo v nebo, kot mi je pojasnila Slovenka v Berlinu Nataša Kramberger.
No, v Weddingu smo na Leopoldovem trgu najprej naleteli na kandidatko socialdemokratov (SPD) Majo Lasić. Želi ponoviti svoj deželni petletni mandat. Prepričana je, da ji uspe, kakor upa na federalno zmago tudi zvezna SPD zavoljo naklonjenih javnomnenjskih izidov.
Z Majo Lasić v pogovoru lahko iz začetne nemščine preklopiva na srbohrvaščino. Kajti po rodu je iz Mostarja, a se je njena družina zaradi vojne leta 1993 preselila v v Nemčijo, kjer je nato odraščala in se šolala. Dosedanji visoki predstavnik EU v Bosni in Hercegovini Valetnin Inzko, slovenski Korošec iz Avstrije, tako dobiva še eno potrditev svoje teze. Namreč. da Bosna in Hercegovina v največji meri na zahod izvaža svoj intelektualni potencial.
"Kaj smo iz SPD v zadnjih petih letih storili za Berlin?" z vprašanjem na moje vprašanje reagira v čudovito rdečo obleko oblečena Lasićeva. "Evo, pred našo vladavino v Berlinu trideset let niso gradili šol. Pod SPD smo jih začeli graditi osemdeset! Morate vedeti, da se v štirimilijonski - kar je po moje dvakrat več, kot ima prebivalcev Slovenija - Berlin letno priseli 40 tisoč ljudi. Ti pa rabijo šole, bolnišnice, ceste, javni promet. In na tem SPD dela."
Mimo pride mlada SPD kandidatka za zvezni parlament Annika Klose. Je kaj v sorodu z znamenitim nemškim fuzbalerjem Miroslavom? "Mislim, da ne, čeprav moj oče vsem govori, da ja."
No, led je prebit in jo začnem vrtati s vprašanji, zakaj neki bi Nemci volili SPD. "Glejte, moramo zamrzniti stanovanjske najemnine. In spodbuditi stanovanjsko gradnjo. Načrt naše stranke je, da zgradimo v Nemčiji letno 400 tisoč stanovanjskih enot s krediti, državnim denarjem in zasebnim partnerstvom. Pa podnebna temperatura se ne sme več dvigniti, saj smo že dosegli povišanje za stopinjo Celzija in pol." Ko ji rečem, da so prav tu nemški Zeleni najbolj skeptični, saj njen podkancler Olaf Scholz skupaj z Arminom Laschetom (CDU) iz doslej skupne vladne koalicije računata, da se bo Nemčija poslovila od premoga šele leta 2038, reče: "Veste, Zeleni bi takoj šli proč od premoga. A preudarjena politika mora tej branži najprej ponuditi nadomestna delovna mesta, industriji pa zagotoviti alternativne, obnovljive in vzdržne vire energije. Če se to lahko zgodi pred kompromisnim letom 2038, smo v SPD za. Če pa ne, pač Zeleni obljubljajo nekaj, kar je neuresničljivo."
Gremo še do stojnice Zelenih. Podobno kot socialdemokrati, tudi Susanne Sachtleber mimoidočim ponuja zloženke s kratkimi predstavitvami in programom zelene stranke. Ampak če, denimo, na stojnici Jusosa, to so mladi socialdemokrati, njihov lokalni šef Lukas Littman ponuja rdeče vrtnice, vžigalnike in odpirače za steklenice, Zeleni raje ponujajo cvetlična semena in sladkarije za otroke. Susanne Sachtleber nam pove, da je bil kakšnih dvesto metrov proč tudi velik predvolilni miting njihove stranke. Okoli dvesto zbranih nagovorila kandidatka za deželni berlinski senat Bettina Jarasch.
CDU stojnice v Weddingu nismo našli. Poznavalci so nam zatrdili, da jih urbani Berlin ne zanima preveč, saj tu zanje ne bo glasov. Smo pa naleteli na osamljenega pripadnika liberalcev FPD, ki bi lahko bili jeziček na tehtnici nove nemške vladne koalicije. Precej resignirano je mimoidočim delil zloženko z glavnimi kandidati svoje stranke. Kasneje mi je podjetnik, ki se je predstavil kot Harry, dejal, da je Wedding bolj kot ne rdeč, sam pa bo jutri volili FPD: "Ker razumejo, da zviševanje davkov ubija posel in ponudbo novih delovnih mest." "Toda," mi skoraj zaupno prišepne " v tem delu mesta bo tudi veliko glasov za desničarsko, protimigrantsko Alternativo za Nemčijo (AfD)." Čemu? "Ker to je precej priseljenska četrt, staroselci pa nad tem niso navdušeni in mislijo, da jih bo AfD priseljencev odrešila:"
Hm, AfD, ki so ji vse druge parlamentarne stranke Nemčije vnaprej odtegnile sodelovanje, še zdaleč ni pokopana. Prej se to utegne zgoditi stranki na skrajnem levem političnem spektru. To je Levica (Die Linke), ki res sme trepetati spričo petodstotnega vstopnega praga za bundestag. AfD ankete merijo tja do 12 odstotkov oziroma nekaj manj, kot je stranka dosegla po begunski krizi pred štirimi leti. Vendar tukajšnji politični analitiki, kakršna je Weronika Preismeyer-Tkocz, politologinja z Evropske akademije v Berlinu, je za Večer potrdila, da bi bil rezultat skrajnežev lahko občutno višji, saj se njeni pripadniki v javnomnenjskih anketah zaradi nezaupanja o svojem volilnem glasu nočejo izreči iskreno.