Na predsedniških volitvah v Braziliji je tesno zmagal nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. S 50,9 odstotka glasov je v drugem krogu v nedeljo premagal dosedanjega predsednika Jaira Bolsonara. "Država potrebuje mir in enotnost. Demokracija se je vrnila," je Lula v Sao Paulu dejal privržencem po zmagi. Dodal je, da so izzivi pred njim ogromni, ter naštel prehransko krizo, gospodarstvo, politično razdeljenost države in uničevanje gozdov v Amazoniji.
Njegov protikandidat, desničarski populist Bolsonaro, se doslej še ni oglasil. "Kjerkoli na svetu bi predsednik, ki izgublja, že poklical in priznal poraz," je o Bolsonaru dejal Lula. Je pa poraz priznalo nekaj Bolsonarovih zaveznikov, med njimi predsednik spodnjega doma parlamenta Arthur Lira. Po preštetju vseh glasovnic je Lula prejel 50,9 odstotka glasov, Bolsonaro pa 49,1 odstotka. Lula je dobil 2,13 milijona več glasov in je slavil v 13 brazilskih zveznih državah, Bolsonaro pa v 14.
Zaa oceno brazilskih volitev smo poprosili poznavalca Latinske Amerike, nekdanjega dopisnika Večera iz Buenos Airesa Marka Sjekločo. Na naše vprašanje, ali bo Lula res uresničil upanja Brazilcev po bolj pravični ureditvi ali pa je to samo pesek v oči, saj so ga vendar preganjali zavoljo korupcije, je odgovoril: "Prvo vprašanje, ki se pojavlja ob ponovni izvolitvi Lule, je, ali bo njegova vlada prav tako skorumpirana kot mnoge do sedaj in tudi njegova zadnja, zaradi katere je končal v zaporu. Da bi si ustvarili končno mnenje, bo treba upoštevati nekaj osnovnih dejstev. Prvo, v Braziliji že stoletja poteka neusmiljen boj za privatizacijo naravnega bogastva. Ali se bo ravno sedaj temu kdorkoli odrekel, pa naj bo z desne ali z leve? Da je Lula zmagal, je bilo verjetno odločilno. Čeprav ima Brazilija izredna naravna bogastva, ima kljub temu trideset milijonov lačnih in še sto dvajset milijonov ljudi od skupaj 215 milijonov prebivalcev na robu lakote. Na jugozahodu Brazilije je na tisoče veleposestnikov, ki so izredno povečali svoje bogastvo v tem času in so volili Bolsonara. Amazonijo pa požigajo tako hitro, da je samo v prvih sedmih mesecih tega leta zgorelo pragozda za Slovenijo in pol."
Lula medtem prejema številne čestitke iz tujine. Med prvimi so mu čestitali ameriški predsednik Joe Biden, francoski predsednik Emmanuel Macron in visoki zunanji predstavnik EU Josep Borrell ter nemški kancler Olaf Scholz, ki se je zavzel za sodelovanje na področju varovanja okolja. Tudi španski premier Pedro Sanchez je v čestitki izpostavil skupen boj proti podnebnim spremembam. Luli je čestital ruski predsednik Vladimir Putin in dejal, da izvolitev potrjuje njegovo veliko politično avtoriteto. Odnos Lule do ruskega predsednika se sicer razkriva v intervjuju za ameriški Time pred volilno kampanjo: "Putin ne bi smel napasti Ukrajine. Toda krivda ni zgolj Putinova. Krive so tudi ZDA in EU. Kaj je bil razlog za napad na Ukrajino? Nato? Tedaj bi morale ZDA in EU reči: 'Ukrajina se ne bo vključila v Nato.' To bi rešilo problem." Novi brazilski predsednik je prejel čestitke tudi iz več latinskoameriških držav, med drugimi od venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, argentinskega predsednika Alberta Fernandeza, ki ga je že obiskal, in predsednika Čila Gabriela Borica. Norveška, ki je leta 2019 v času Bolsonara ukinila izplačevanje subvencij Braziliji za zaščito amazonskega pragozda in pomoč tamkajšnjemu avtohtonemu prebivalstvu, je že sporočila, da bo obnovila financiranje.
Brazilija je sedmo največje gospodarstvo na svetu ter največja in najbolj naseljena država v Latinski Ameriki s približno 156 milijoni volilnih upravičencev, piše slovenska tiskovna agencija STA. 77-letni Lula da Silva, nekdanji sindikalist iz 80. let prejšnjega stoletja, vodi progresivno Delavsko stranko (PT). Med letoma 2003 in 2010 je dva mandata zasedal položaj predsednika Brazilije in uvedel obsežne socialne programe, namenjene delavskemu razredu ter boju proti revščini. Leta 2010 je položaj zapustil kot eden najbolj priljubljenih voditeljev v zgodovini države, a so njegovo zapuščino zasenčile obtožbe o korupciji, zaradi katerih je bil prisiljen v umik iz politike. Leta 2017 je bil nato obsojen zaradi pranja denarja in korupcije. Zvezni sodnik v tej zadevi Sergio Moro je pozneje postal minister za pravosodje v Bolsonarovi vladi. Lula je trdil, da so bile obtožbe lažne. Vrhovno sodišče jih je lani razveljavilo. Zato se je lahko nekdanji predsednik vrnil na politično prizorišče.
67-letni Bolsonaro, nekdanji vojaški častnik in nato 27 let poslanec, je bil za predsednika izvoljen leta 2018. Kontroverznega politika številni opisujejo kot skrajnega desničarja in populista. Opira se na konservativne in tradicionalne vrednote, kot so Bog, domovina in družina. Je glasen nasprotnik istospolnih porok, splava in sekularizma, v zunanji politiki zagovarja tesnejše odnose z ZDA in Izraelom. Njegov mandat so od januarja 2019 zaznamovale številne krize. Mednarodna skupnost ga je med drugim kritizirala zaradi ravnanja v boju s pandemijo in uničevanja amazonskega pragozda.
Kandidata sta se ob koncu kampanje pred drugim krogom predsedniških volitev zapletla v hud boj. Zaradi politične polarizacije je prišlo tudi do fizičnih obračunov med njunimi podporniki. Slišati je bilo še opozorila, da bi lahko Bolsonaro sledil svojemu političnemu vzorniku Donaldu Trumpu in skušal izpodbijati legitimnost rezultata volitev ali celo organizirati državni udar. Medtem iz Brazilije prihajajo poročila, da so njegovi privrženci blokirali več prometnic po državi, nekaj se jih je zbralo tudi v glavnem mestu Brasilii. Sporočajo, da ne priznavajo izida volitev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
