Še trije Bolgari, ki so bili prav tako del vohunske mreže, so že prej priznali krivdo. Po navedbah preiskovalcev je šlo za "eno največjih in najbolj zapletenih" tujih obveščevalnih operacij na britanskem ozemlju.
Trije bolgarski državljani, 33-letna Katrin Ivanova, 30-letna Vanja Gaberova in 39-letni Tihomir Ivančev, so bili del bolgarske vohunske celice, ki je med avgustom 2020 in februarjem 2023 vohunila za Rusijo.
Sodišče v Londonu je danes vse tri spoznalo za krive vohunjenja, Ivanovo pa tudi zaradi posedovanja več ponarejenih osebnih dokumentov.
Del bolgarske vohunske mreže so bili tudi 32-letni Ivan Stojanov, 43-letni Biser Džambazov in 47-letni Orlin Rusev, ki so že prej priznali krivdo.
Skupina je temeljito nadzorovala ljudi in kraje, ki so bili tarča Rusije, vključno z več preiskovalnimi novinarji in vojaško bazo ZDA v Nemčiji, njeni člani pa so iz svojega štaba v Združenem kraljestvu spremljali dogajanje po vsej Evropi.
Vodja protiterorističnega oddelka londonske policije Dominic Murphy je dejal, da so bile njihove naprave nekaj, kar "bi pričakoval le v vohunskih romanih". Dodal je, da je šlo za "kompleksno in prefinjeno operacijo, ki je ogrožala britansko nacionalno varnost in posameznike".
Rusev je deloval kot vodja vohunske celice, njegov prvi pomočnik pa je bil Džambazov. Svoj štab so imeli v kraju Great Yarmouth v Norfolku, kjer je policija našla "pravo zakladnico" vohunske opreme. Zasegli so več skritih kamer, kar 221 mobilnih telefonov, 495 SIM-kartic, 11 dronov ter naprave za prisluškovanje in pridobivanje podatkov iz mobilnih telefonov.
Tarča bila tudi novinarja
V preiskavi so se policisti osredotočili na šest operacij, ki jih je vohunska mreža izvedla med letoma 2020 in 2023. Med njihovimi glavnimi tarčami sta bila med drugim preiskovalna novinarja Hristo Grozev in Roman Dobrohotov, ki sta razkrila vlogo Rusije pri napadih z živčnim strupom na vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega leta 2020 in dvojnega agenta Sergeja Skripala v Salisburyju leta 2018.
Bolgari so imeli poleg vohunjenja sicer tudi redne službe - Gaberova je delala kot kozmetičarka, Ivančev kot slikar in notranji oblikovalec, Rusev pa je nekaj časa deloval kot vodja tehnološkega oddelka v enem od londonskih finančnih podjetij.
Stojanov je delal kot dostavljavec v zdravstvu, poleg tega pa se je boril v mešanih borilnih veščinah pod vzdevkom "Uničevalec". Džambazov in Ivanova sta živela skupaj kot par in prav tako delala v zdravstvu, vodila pa sta tudi organizacijo, ki je za bolgarsko skupnost organizirala tečaje o "britanskih vrednotah".
Obsojencem grozi do 14 let zaporne kazni zaradi njihovega delovanja v Združenem kraljestvu, Avstriji, Španiji, Nemčiji in Črni gori. Do zaključka postopka na sodišču v Londonu bodo ostali v priporu, kazen naj bi jim izrekli v začetku maja.
