Vojislav Bercko
Napredek na področju pravic žensk izginja pred našimi očmi. S temi besedami je generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres odprl 67. zasedanje Komisije o statusu žensk (CSW) pri ZN. "Letošnji poudarek na odpravljanju razlik med spoloma na področju tehnologije in inovacij ne bi mogel priti ob bolj pravem času, kajti med tem, ko tehnologija napreduje, ženske in dekleta ostajajo zadaj," je dejal in dodal, da bosta brez ustvarjalnosti polovice človeštva znanost in tehnologija izkoristili le polovico svojega potenciala. Po oceni ZN je polna enakopravnost žensk še zelo oddaljena - dosegli naj bi jo šele čez 300 let.
Svet potrebuje strokovno znanje in izkušnje žensk
Ker je neenakost med spoloma na koncu vprašanje moči, je generalni sekretar ZN pozval k nujnemu ukrepanju na treh področjih - izobraževanje, dohodek in zaposlovanje. Guterres je dejal, da mora mednarodna skupnost ustvariti varno digitalno okolje za ženske in dekleta. ZN si v zvezi s tem prizadevajo za uveljavitev kodeksa ravnanja za integriteto informacij na digitalnih platformah, katerega cilj je zmanjšati škodo in povečati odgovornost.
Diskriminacija je sistemski problem
Zasedanju sicer predseduje veleposlanica Južne Afrike Mathu Joyini, ki je v uvodnem nagovoru poudarila, da nove digitalne tehnologije prinašajo velike nove izzive na področju enakopravnosti spolov. "Diskriminacija na podlagi spola je sistemski problem, ki je vpleten v naše politično, družbeno in gospodarsko življenje in v tehnološkem sektorju ni nič drugače. Vendar se ta problem še stopnjuje, če upoštevamo številne dejavnike, ki vplivajo na to vrojeno diskriminacijo in jo še povečujejo," je dejala.
"Svet potrebuje strokovno znanje in izkušnje žensk za reševanje kompleksnih in medsebojno povezanih kriz, kot so podnebne spremembe, konflikti, revščina, lakota in pomanjkanje vode," pa je opozoril predsednik Generalne skupščine ZN Csaba Korosi. Opozoril je, da ženske predstavljajo manj kot 35 odstotkov svetovne delovne sile na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Izvršna direktorica agencije ZN ženske Sima Bahous pa je dodala, da digitalna revolucija ponuja možnosti za izboljšanje življenja žensk in deklet brez primere in to v času, ko je ogrožen napredek pri doseganju trajnostnega razvoja: "Učinkovito izkoriščena tehnologija in inovacije lahko spremenijo pravila igre, kar bo pospešilo boj proti revščini, zmanjšalo lakoto, okrepilo zdravje, ustvarilo nova delovna mesta, ublažilo podnebne spremembe, odpravilo humanitarne krize, izboljšalo dostop do energije ter povečalo varnost in trajnost celotnih mest in skupnosti, kar bo koristilo ženskam in dekletom."
Ženske občutno slabše plačane
V študiji, ki jo je vodila univerza v Kaliforniji, z Univerze v Ljubljani pa je sodelovala Fakulteta za družbene vede, so ugotovili, da so plačne prakse in ovire pri napredovanju krive za to, da ženske v 15 analiziranih državah zaslužijo manj kot moški. Po upoštevanju razlik v starosti, izobrazbi in polnem ali krajšem delovnem času so raziskovalci in raziskovalke odkrili, da je razlika med spoloma v zaslužku med osebami, starimi od 30 do 55 let, znašala od deset odstotkov na Madžarskem do 41 odstotkov v Južni Koreji. V Sloveniji je razlika 19 odstotkov. Razlike v plačah med spoloma so se v Sloveniji v desetih letih povečale, pri čemer so k povečanju prispevali ne le procesi razvrščanja, temveč tudi povečanje razlik med spoloma na istih delovnih mestih.
Ženske, življenje, svoboda
Ponekod na svetu pa ženske nimajo niti najbolj osnovnih pravic. Tak primer je Afganistan, kjer so od vrnitve na oblast avgusta 2021 talibani s skrajnim izvajanjem islamskega šeriatskega prava izničili vse težko pridobljene pravice zadnjih dveh desetletij. Ženske izrivajo iz javnega življenja in državnih služb. Prepovedali so jim izobraževanje v srednjih šolah in na univerzah, ne smejo potovati brez moškega sorodnika, v javnosti se morajo pokrivati, ne smejo obiskovati parkov, telovadnic in javnih kopališč.
V Iranu, kjer se že leta krepi konservativna struja, pa je smrt 22-letne Mahse Amini septembra lani sprožila protestno gibanje brez primere. Mlada ženska je umrla tri dni po tistem, ko jo je aretirala moralna policija zaradi kršenja kodeksa oblačenja islamske republike. Na čelu protestnega gibanja so mlade ženske, ki vzklikajo "Ženske, življenje, svoboda", nekatere pa si odstranijo ali zažgejo muslimanske naglavne rute in se na videoposnetkih upirajo oblastem. Protest za osvoboditev žensk je postopoma prerasel v širše gibanje proti islamskemu režimu.
V razvitem svetu so pravice žensk lani najhujši udarec doživele v Združenih državah Amerike, potem ko je konservativna večina na ameriškem vrhovnem sodišču junija lani po skoraj 50 letih odpravila na zvezni ravni zagotovljeno pravico do umetne prekinitve nosečnosti s tem, ko je razveljavila prelomno sodbo v primeru Roe vs. Wade iz leta 1973. S tem je sodišče zveznim državam odprlo pot do uvajanja prepovedi splava pa tudi odprave drugih pravic. V Evropski uniji so to pravico oslabili na Madžarskem in Poljskem. Na Madžarskem morajo od septembra ženske, ki želijo narediti splav, najprej poslušati srčni utrip ploda, na Poljskem pa zdravnikom, ki bi opravili abortus, grozi zapor.
