Načrt predvideva, da bosta morali Rusija in Ukrajina do velike noči, ki bo letos 20. aprila, razglasiti premirje. Ukrajina bo morala takrat umakniti svojo vojsko iz ruske regije Kursk, nato pa naj bi konec aprila izpeljali še mednarodno mirovno konferenco, na kateri bi ob posredovanju ZDA, Kitajske, evropskih držav in držav globalnega juga sprejeli sporazum med Rusijo in Ukrajino. Tedaj naj bi tudi izmenjali vse vojne ujetnike po sistem "vsi za vse".
Ta načrt so objavili na ukrajinskem portalu Strana, pri čemer so pojasnili, da se o njem v zadnjih dneh aktivno govori v političnih in diplomatskih krogih v Ukrajini.
Čeprav uradno pristnosti dokumenta ni potrdila še nobena stran, pa so pri omenjenem portalu zapisali, da nekatere točke iz načrta sovpadajo z izjavami Donalda Trumpa in besedami njegovega posebnega odposlanca za Ukrajino Keitha Kelloga.
Predviden naj bi bil med drugim tudi telefonski pogovor med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Slišala naj bi se že ta ali prihodnji mesec, nato pa naj bi o nadaljnjih korakih govorili tudi s Kijevom.
V naslednji fazi naj bi moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izničiti dekret, ki prepoveduje pogajanja s Putinom, nato pa naj bi se februarja Trump in Zelenski sestala s Putinom. Sicer še ni jasno, ali bo šlo za dvo- ali tristranski dogovor, vključeval pa naj bi ključne parametre mirovnega načrta. Dokler bodo pogajanja v teku in bodo na bojišču potekali boji, Trump ne bo blokiral pošiljanja pomoči Ukrajini, še poročajo pri spletnem portalu Strana.
Do 9. maja bi morala biti pripravljena deklaracija mirovne konference o prekinitvi vojne, Ukrajina pa po tem datumu ne bo smela več podaljševati izrednega stanja v državi in bo morala ustaviti mobilizacijo. Glede na načrt naj bi v zadnji fazi konec avgusta v Ukrajini izvedli predsedniške volitve, konec oktobra pa še parlamentarne.
Na kaj bodo morali pristati Ukrajinci in Rusi?
Ukrajina naj bi se morala odpovedati članstvu v Natu. Odločitev o tem bodo morali sprejeti na vrhu severnoatlantskega zavezništva, v zameno pa naj bi dobil Kijev zagotovilo, da bo Ukrajina do leta 2030 postala članica Evropske unije. Hkrati naj bi bil Bruselj zadolžen za njeno obnovo. Ukrajina ne bo zmanjševala številčnosti svoje vojske, ZDA pa bodo še naprej podpirale modernizacijo ukrajinskih oboroženih sil.
Ukrajina bo morala končati politične in vojaške napore za povrnitev okupiranih teritorijev, ne bo pa ji treba priznati ruskega nadzora na njih. Ločeno naj bi razpravljali tudi o možnosti napotitve evropskega mirovnega kontingenta po končanih sovražnosti, kar Kijev zahteva, Moskva pa kategorično zavrača. Prav zato naj bi to točko obravnavali z rezervo.
Pomembno je tudi določilo, ki predvideva, da bodo lahko na volitvah kandidirale tudi stranke, ki se zavzemajo za ohranitev ruskega jezika in mirno sobivanje z Rusijo. Ustavili naj bi tudi vse aktivnosti, ki so uperjene proti ukrajinski pravoslavni cerkvi in ruskemu jeziku.
Ukinjanje sankcij Rusiji
Po sklenitvi sporazuma naj bi odpravili sankcije proti Rusiji. Nekatere naj bi odpravili nemudoma, druge pa naj bi ukinili v prihodnjih treh letih, odvisno od tega, ali bo ruska stran spoštovala dogovor. Ukinili naj bi vse omejitve uvoza ruskih energentov v države Evropske unije, bodo pa podvržene posebnim carinskim dajatvam, ki naj bi jih uporabili za obnovo Ukrajine.
Uradni Kijev za zdaj noče potrditi obstoja takšnega načrta. Šef kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je povedal, da bi lahko za objavo tega načrta stala Rusija. Prav tako tega ni komentiral Zelenski. Je pa ameriški časnik Wall Street Journal 22. januarja poročal, da naj bi Trump Kelloggu naročil, da rusko-ukrajinsko vojno konča v stotih dneh. "Sklepanje dogovora s Putinom bo precej težje, kot se je zdelo med Trumpovimi predvolilnimi obljubami," so zapisali pri ameriškem časniku.
Da se nekaj dogaja na tem področju, pa je bilo mogoče slutiti že ob Trumpovi inavguraciji, na kateri je bil prisoten tudi ukrajinski poslanec David Arahamia, ki je v Istanbulu predstavljal Ukrajino v mirovnih pogajanjih kmalu po izbruhu vojne leta 2022. Prav povabilo ukrajinskemu poslancu naj bi po pisanju britanskega časnika Independent kazalo na to, da skušajo Trumpovi sodelavci zagotoviti Ukrajini "dober sporazum".
Se je pa treba zavedati, da ni znano, o čem razmišlja Putin, ki sicer trdi, da si želi miru, a pod svojimi pogoji. Med drugim naj bi zahteval krčenje ukrajinske vojske in tudi legalizacijo s strani Rusije zavzetega ukrajinskega ozemlja.