Facebook je predstavil svoj novi načrt za svetovno nadvlado: kriptovaluto libro, ki naj bi jo lahko uporabljali kot zasebni denar kjer koli po svetu. Med pripravami za novi projekt se je izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg sestal s centralnimi bankami, regulatorji in 27 partnerskimi družbami, od katerih je vsaka v projekt vložila vsaj 10 milijonov dolarjev. Da bi se izognili skrbem glede varnosti, so se v Facebooku odločili, da ne bodo neposredno sodelovali s komercialnimi bankami. Zuckerberg očitno razume, da uspeha libre ne bo mogel zagotoviti zgolj s tehnološko inovacijo. Prav tako potrebuje zavezanost vlad, da bodo skrbele za mrežo pogodbenih odnosov, od katerih je nova valuta odvisna, in odobrile uporabo lastnih valut kot zavarovanje. Centralne banke bodo v primeru množične prodaje zavezane zagotoviti likvidnost.
Vprašanje je, ali vlade razumejo, kolikšno tveganje za finančno stabilnost pomeni takšen sistem. Zasebni plačilni sistem z nemotenimi transakcijami in 2,6 milijarde dejavnih uporabnikov se resda sliši kot privlačna zamisel. Toda vsak bančnik in oblikovalec denarne politike razume, da zasebni subjekti ne morejo zagotoviti takšnega likvidnostnega varovala, kot ga plačilni sistemi potrebujejo. V nasprotju z državami morajo zasebni subjekti delovati v okviru svojih sredstev, kar pomeni, da drugim po potrebi ne morejo enostransko naložiti finančnih obveznosti. To pomeni, da se ne morejo rešiti sami – ali jih rešijo države ali pa se pusti, da propadejo. Tudi kar zadeva države, so vezave menjalnega tečaja samo iluzija varnosti. Več držav je že moralo razvezati tovrstne vezave, vedno s trditvijo “Tokrat je drugače.“
Facebook se od drugih izdajateljev “zasebnega denarja“ razlikuje po svoji velikosti, svetovni razsežnosti in pripravljenosti, da se “giblje hitro in lomi stvari“. Zlahka si predstavljamo scenarij, v katerem bi za reševanje libre potrebovali več likvidnosti, kot bi je katera koli država lahko zagotovila. Pomislite na Irsko po finančni krizi leta 2008. Ko je vlada sporočila, da bo prevzela finančne obveznosti zasebnega finančnega sektorja, je državo prizadela državna dolžniška kriza. Facebook je tako veliko podjetje, da bi številne države prizadela takšna usoda, kot je Irsko.
Vlade ne smejo dovoliti, da bi zasebni subjekti, ki iščejo dobiček, ogrozili celotni globalni finančni sistem. Če so banke “prevelike, da bi lahko propadle“, so države prav tako.
