V jedrski vojni ne more zmagati nihče. Zakaj torej države kopičijo atomsko orožje?

Na svetu je trenutno devet držav - od skupno 193 članic Združenih narodov -, ki imajo v svojih skladiščih orožje, s katerim lahko planet spremenijo v puščavo. Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija, Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja so jedrske sile, ki imajo skupaj okoli 13 tisoč nuklearnih bomb različnih tipov. "Jedrsko uničenje je oddaljeno le za en nesporazum ali napačen izračun - Damoklejev meč, ki grozi ne le s trpljenjem in smrtjo v grozljivem obsegu, temveč s koncem vsega življenja na Zemlji," ob tem opozarja generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. In pesimistično dodaja: "Tveganje, da bo jedrsko orožje uporabljeno, je zdaj večje kot kadar koli prej; še večje kot v času hladne vojne, ko so potekale skrite vaje po zakloniščih."

Dogovor, ki se ga nihče ne drži

Ali je jedrsko orožje namenjeno bojevanju, zastraševanju ali odvračanju groženj, je praktično vseeno. Pomembnejše se zdi, da se države imetnice atomskega arzenala zavedajo, s kako strahotno močjo razpolagajo. Odkar se je ekskluzivni klub peterice največjih jedrskih sil, stalnih članic Varnostnega sveta ZN, razširil, je bojazen pred jedrsko kataklizmo še toliko večja. In zato je še toliko pomembneje, da se te države zavezujejo, da bodo svoje atomske konice pustile v podzemnih silosih.

Pet največjih svetovnih jedrskih sil se je ob začetku leta 2022 znova zavezalo, da se bodo izogibale jedrskemu konfliktu in preprečevale širjenje jedrskega orožja. Rusija, Francija, Kitajska, Velika Britanija in ZDA so v skupni izjavi poudarile, da se v jedrski vojni ne more zmagati in zato do nje ne sme nikoli priti. "Prepričani smo, da je treba preprečiti širjenje takšnega orožja," so v skupni izjavi sporočile stalne članice Varnostnega sveta. Države, ki imajo kot stalne članice pravico do veta v Varnostnem svetu ZN, so svojo izjavo objavile dan pred včeraj začeto konferenco pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) na sedežu ZN v New Yorku. Dogovor, ki je začel veljati leta 1970, služi kot temelj za nadzorovanje jedrskega orožja, v katerem so se jedrske sile zavezale k razorožitvi. Obenem pa je državam, ki nimajo jedrskega orožja, prepovedano, da si ga pridobijo.

Kitajska se oborožuje in hkrati obtožuje

Toda vsaj tri od jedrskih velesil so trenutno morda bližnje spopadu kot kadar koli po koncu svetovne vojne. Kriza v Ukrajini je znova postavila na nasprotna bregova ZDA in Rusijo, zapleti okoli Tajvana pa ZDA in vojaško vedno močnejšo Kitajsko. Uradni Peking je prav včeraj napovedal, da bo Kitajska še naprej posodabljala svoj jedrski arzenal, hkrati pa ZDA in Rusijo opozoril, naj zmanjšajo svoje zaloge jedrskega orožja. "ZDA in Rusija imajo še vedno 90 odstotkov jedrskih bojnih glav na Zemlji," je novinarjem dejal generalni direktor oddelka za nadzor orožja na kitajskem zunanjem ministrstvu Fu Cong. Dodal je, da morata ti dve državi svoj jedrski arzenal zmanjšati na nepovraten in pravno zavezujoč način.

Razlogov za optimizem res ni. Stockholmski mednarodni mirovni raziskovalni inštitut (Sipri) opozarja na skrb zbujajoč trend na področju jedrskega orožja. Čeprav se skupno število jedrskih konic še naprej zmanjšuje, imajo jedrske sile več jedrskega orožja, ki je na voljo za uporabo, kot pred enim letom, je junija lani v letnem poročilu ugotavljal inštitut. "Opažamo zelo močne programe modernizacije jedrskih arzenalov po vsem svetu in v vseh državah z jedrskim orožjem," je opozoril predstavnik inštituta Hans Kristensen. Jedrske sile po njegovih besedah prav tako povečujejo pomen jedrskega orožja v svojih vojaških strategijah. Po oceni inštituta je bilo lani na svetu 13.080 kosov jedrskega orožja, to je 320 manj kot v letu 2020 in manj kot petina jedrskega arzenala, ki so ga imele jedrske sile na vrhuncu hladne vojne sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.