V smeteh milijarda ton hrane

zur
08.03.2021 06:30
Kljub vedno večji skrbi za okolje, nižanju emisij in milijardam lačnih še vedno zavržemo ogromne količine hrane
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Koliko hrane pa vi zavržete? Foto: Igor NAPAST
Igor Napast

Zadnje poročilo Organizacije združenih narodov (OZN) je razkrilo, da letno zavržemo skoraj milijardo ton hrane, kar je približno dvakrat več kot v preteklosti. Samo v gospodinjstvih v povprečju zavržemo vsako leto 74 kilogramov hrane na osebo.

V Veliki Britaniji, kjer te podatke najbolj skrbno beležijo, so ugotovili, da predstavlja užitna zavržena hrana v vsakem gospodinjstvu približno osem obrokov tedensko. Poročilo OZN vključuje tudi podatke, da 17 odstotkov vse zavržene hrane izvira iz restavracij in živilskih trgovin, nekaj hrane pa zavržemo tudi na kmetijah in v oskrbovalnih verigah. To pomeni, da kar tretjina hrane konča v odpadkih. Ob tem, da je danes več milijard ljudi lačnih ali si ne morejo privoščiti zdrave prehrane. Poročilo je nastalo v podporo svetovnim prizadevanjem za doseganje cilja OZN za trajnostni razvoj, da se do leta 2030 prepolovi količina prehrambnih odpadkov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo leta 2019 kar enajst odstotkov hrane, prodane potrošnikom, zavržene v domovih, pet odstotkov v restavracijah in dva odstotka v trgovinah.

Zavržena hrana škoduje tudi okolju, saj povzroča približno deset odstotkov emisij, intenzivno kmetovanje pa je ključni vzrok za krizo biotske raznovrstnosti in globalno onesnaženje. Zmanjševanje količin živilskih odpadkov je tako eden najlažjih načinov za zmanjšanje negativnega vpliva na okolje. "Toda ta potencial je bil premalo izkoriščen," je zapisano v poročilu OZN. In čeprav bi pričakovali, da je zavržene hrane največ v bogatih državah, poročilo OZN razkriva, da so količine živilskih odpadkov podobne v vseh državah, čeprav je za najrevnejše podatkov o tem zelo malo.

Raziskovalci poudarjajo, da nihče ne kupuje hrane z namenom, da bi jo zavrgel, in da se nam lahko vsakodnevne majhne količine zavržene hrane zdijo zanemarljive. Večja ozaveščenost ljudi o odpadkih je zato ključna. Potrebni so tako vladni in korporativni ukrepi kot manjše spremembe naših vsakdanjih navad - odmerjanje porcij riža in testenin, preverjanje, katera živila so v hladilniku, preden se odpravimo v trgovino, in izboljšanje kuharskih veščin, da uporabimo vse, kar imamo na voljo. Tako je bilo na primer med pandemijo, ko so bili ljudje doma in so sami kuhali, v Združenem kraljestvu za 20 odstotkov manj zavržene hrane. Združeno kraljestvo je tako zelo uspešno prevzelo vodilno vlogo pri zmanjševanju živilskih odpadkov. Po navedbah nevladne organizacije Wrap, ki je sodelovala pri pripravi poročila, so med letoma 2007 in 2018 količino odpadne hrane zmanjšali za skoraj tretjino, čeprav so novembra 2020 še vedno zavrgli 19 odstotkov hrane.

"Zmanjšanje količin živilskih odpadkov bi zmanjšalo emisije toplogrednih plinov, upočasnilo uničevanje narave, povečalo razpoložljivost hrane, zmanjšalo lakoto in prihranilo denar v času globalne recesije," je prepričana Inger Andersen, vodja Okoljskega programa (Unep) pri OZN. "Podjetja, vlade in državljani po vsem svetu morajo pri tem sodelovati." Marcus Gover, vodja Wrapa, pa je izpostavil: "Tako smo navajeni zapravljati hrano, da smo pozabili na njeno vrednost in stroške prehranjevanja naraščajočega svetovnega prebivalstva. Gospodinjstva so najpomembnejši del problema, pa če nam je to všeč ali ne." (zur)

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta