Vikingi so prišli v novi svet približno pol tisočletja pred tem, ko je Krištof Kolumb prvič prečkal Atlantik, o čemer pričajo ostanki lesenih poslopij z arheološkega najdišča L'Anse aux Meadows na najsevernejšem delu Nove Fundlandije v kanadski provinci Nova Fundlandija in Labrador.{infobox-quote_full}174971{/infobox-quote_full}
Islandske sage - stare nordijske epske pripovedi, napisane več sto let pozneje - pripovedujejo o vikinškem poglavarju Leifu Eriksonu in naselbini, poimenovani Vinlandija, ki naj bi se bila nahajala nekje na obali Severne Amerike. Znano je sicer, da so Vikingi prišli v Kanado, toda kdaj natančno so tam zgradili svojo prvo naselbino in zasloveli kot prvi Evropejci, ki so prečkali Atlantik, je bilo vse do danes uganka. Zdaj so znanstveniki uporabili novo tehnologijo za datiranje, kot referenčno točko pa starodavno sončno nevihto in ugotovili, da je naselbina nastala leta 1021. Do tega sklepa so prišli v glavnem po zaslugi preučevanja kolobarjev oziroma branik v deblih dreves. Trije hlodi brina in jelke iz omenjene naselbine na Novi Fundlandiji so pokazali, da je stara natanko tisočletje in da je bila zgrajena že 471 let pred prvim prihodom Kolumba. Izvedenci so sprva domnevali, da je bila naselbina L'Anse aux Meadows zgrajena približno med letoma 990 in 1050. O tem so sklepali na podlagi slogovne analize arhitekturnih ostankov in peščice artefaktov, ki so jih tam našli ob odkritju naselbine pred 60 leti. Datumi se ujemajo tudi z interpretacijami islandskih sag, ki so bile napisane v 13. stoletju.
Znanstveniki so v okviru raziskave, objavljene v reviji Nature, preučili porast atmosferskih koncentracij radioogljika, ki so jih povzročili kozmični žarki med sončno nevihto leta 993, med katero se je sprostil močan val sevanja, ki so ga tedaj absorbirala drevesa. Proučeni hlodi, na katerih je bilo še vedno lubje, so bili izdelani iz dreves, ki so rasla na tem območju v času te sončne nevihte. Slednje pustijo svojo sled na branikah v deblih dreves. V vseh treh vzorcih je 28 branik oziroma kolobarjev nastalo za tisto, na kateri je bilo opaziti dokaze o nevihti, kar pomeni, da so bila drevesa posekana leta 1021.Običajno radioogljično datiranje - ugotavljanje starosti organskih materialov z merjenjem njihove prisotnosti v določenem radioaktivnem izotopu ogljika - se je izkazalo za preveč nenatančno pri ugotavljanju časa nastanka naselbine L'Anse aux Meadows, ko so jo odkrili leta 1960, čeprav je prevladovalo prepričanje, da izvira iz 11. stoletja.
Obstajajo tudi dokazi, da so drevesa res posekali Vikingi. "Vsi hlodi so bili obdelani s kovinskim orodjem, kar je razvidno iz značilnih čistih rezov, narejenih pod majhnim kotom. Teh namreč ni opaziti na stvareh, ki so jih v tistem času izdelali domorodni prebivalci na tem območju," pojasnjujejo znanstveniki z Univerze v Groningenu na Nizozemskem. Vikingi so znali graditi zelo dobra plovila in so imeli odlične navigacijske sposobnosti, kar jim je omogočilo, da so se naseljevali na Islandiji in Grenlandiji. "Tem severnoevropskim plemenom gre pripisati veliko zaslug, saj so bili njihovi pripadniki prvi na svetu, ki so prečkali Atlantik," je za tiskovno agencijo Reuters povedal Michael Dee, geoznanstvenik in eden od vodij študije.
