Mondeni St. Moritz, mestece visoko v švicarskih Alpah, je zaslovel kot kraj, kjer se premikajo meje zimskega športa. Ko je leta 1928 gostil druge zimske olimpijske igre, je bil že znan kot igrišče za bogate pustolovce. Preteklo soboto je po poročanju televizije CNN nadaljeval svojo dolgoletno tradicijo premikanja meja možnega in se je namenil postaviti nov svetovni rekord, le da tokrat ne na snegu ali ledu, ampak na železniških tirih.
Sto vagonov je imel vlak, ki se je zapeljal po ozkotirni železnici
Ob 175. obletnici odprtja prve železniške proge v državi je ves švicarski železniški sektor združil moči in sestavil najdaljši potniški vlak na svetu. Ta je bil dolg natanko 1906 metrov, sestavljalo ga je 25 novih električnih vlakov Capricorn, ki so imeli skupaj sto vagonov, katerih skupna teža je bila 2990 ton. Tudi to je bil razlog, da je trajalo skoraj eno uro, da je prevozil spektakularni, 25 kilometrov dolgi odsek Albulske železnice, ki jo je Unesco uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine, od Prede do Alvaneuja na vzhodu Švice.
Albulska železnica je znana po številnih zavojih, speljanih po strmem pobočju. Svetovno znano inženirsko mojstrovino, 62 kilometrov dolgo progo med Thusisom in St. Moritzem, so zgradili v samo petih letih, čeprav so morali zaradi nje zgraditi tudi 55 mostov in 39 predorov. Preden so jo julija 1904 zgradili do konca, so ljudje isto pot običajno prepotovali v kočijah ali na saneh s konjsko vprego. Potovanje je trajalo kar 14 ur in je bilo zelo nevarno. Osrednji del železniške proge je 5866 metrov dolgi tunel Albula, ki poteka globoko pod razvodjem Rena in Donave.
Med manj kot 25 kilometrov dolgo vožnjo se je vlak iz Prede, ki leži na nadmorski višini 1788 metrov, spustil v Alvaneu na nadmorski višini 999,3 metra. Med vožnjo je premagal celo vrsto ostrih zavojev ter prevozil več viaduktov in predorov. Poskus postavitve rekorda je potekal na pobudo podjetja Rhätische Bahn (RhB) in ob podpori švicarskega proizvajalca vlakov Stadler. Še bolj osupljiv je zaradi tega, ker so ga izvedli na ozkotirni železniški progi. V nasprotju z večino švicarskih in evropskih železnic, ki uporabljajo tire s standardno širino (ta je 1,435 metra), so namreč tiri na progah, ki jih uporablja RhB, široki le en meter. Če pomislimo na traso Albulske železnice, ki ima veliko zavojev, saj je speljana po zelo strmem pobočju, pa tudi skozi 22 predorov in čez 48 mostov, takoj postane jasno, za kakšen izziv je šlo.
Nosilki dosedanjih svetovnih rekordov, ko gre za sestavo najdaljšega potniškega vlaka na svetu, sta Belgija in pred njo Nizozemska. Obe sta svojo vlakovno kompozicijo sestavili na progah s tiri standardne širine, speljanih po njuni večinoma ravni pokrajini, kar je bila velika prednost. Toda Švicarji so se začeli na podvig pripravljati že pred meseci in so opravili več testnih voženj, da so se prepričali, da je vožnja s tako dolgim vlakom na omenjeni progi res varna.
"Vsi zelo dobro poznamo Albulsko železnico, vsak njen zavoj, vsak njen nagib," je pred dnevom D povedal glavni strojevodja Andreas Kramer. "Vsako sekundo moramo delovati stoodstotno usklajeno. Vsi moramo ves čas ohranjati enako hitrost in nadzirati druge sisteme."
Prva testna vožnja se je končala, še preden se je vlak premaknil, saj se je izkazalo, da ni mogoče aktivirati zasilnih zavor in da sedem strojevodij v več predorih ne more med seboj komunicirati preko radia ali prenosnega telefona. Prilagojena programska oprema in interfon za strojevodje sta nato omogočila usklajeno vožnjo vseh 25 vlakov, je še poročal CNN.
