Vojna proti drogam krinka za poboje

ZUR
16.06.2021 05:00
Mednarodno kazensko sodišče preiskuje poboje civilistov v okviru vladne kampanje proti nezakoniti trgovini z drogami na Filipinih.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Glavna tožilka haaškega Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Fatou Bensouda je zaprosila za dovoljenje, da lahko na Filipinih začnejo preiskovati zločine proti človeštvu med krvavo vojno proti drogam. Kot poročajo tiskovne agencije, je sodnike na edinem stalnem sodišču za vojne zločine na svetu prosila, naj dovolijo preiskavo domnev, da je filipinska policija z dovoljenjem oblasti med letoma 2016 in 2019 nezakonito pobila več deset tisoč civilistov. Filipini so se sicer iz okvira delovanja ICC umaknili leta 2019, potem ko je sodišče začelo preiskovati predsednika Rodriga Duterteja.

"Ugotovila sem, da obstaja utemeljena domneva, da je bil zločin proti človeštvu storjen v kontekstu filipinske vojne proti drogam," je povedala tožilka. "Podatki, ki jih imamo, kažejo, da so pripadniki filipinske nacionalne policije in drugi, ki delujejo z njimi, v obdobju preiskave nezakonito ubili do deset tisoč civilistov." Fatou Bensouda, gambijska odvetnica, ki je zaključila svoj mandat, je dejala, da bo zdaj vsaka preiskava na Filipinih prišla v roke njenega naslednika Karima Khana, 51-letnega britanskega odvetnika in specialista za mednarodno pravo človekovih pravic. Khana čakajo še številni drugi izzivi, vključno s preiskavo domnevnih izraelskih zločinov na palestinskih ozemljih, storjenih med številnimi spopadi. Tudi Izrael pristojnosti ICC ne priznava.

Vojna proti drogam filipinskega predsednika Rodriga Duterteja je postala mednarodnim opazovalcem sumljiva, zato je haaško Mednarodno kazensko sodišče pred tremi leti začelo preiskavo. Duterte kljub ostrim kritikam ne namerava popustiti in svojo politiko brani pred zahodnimi voditelji in institucijami, za katere pravi, da jim je vseeno za Filipine. Leta 2016 je bil izvoljen prav na osnovi predvolilne obljube, da bo rešil filipinske težave z drogami. Po uradnih podatkih je bilo od julija 2016 operacijah proti drogam ubitih več kot šest tisoč ljudi, a skupine za človekove pravice ocenjujejo, da je število umrlih lahko še nekajkrat višje. Lokalni uradniki so številne osumljence uvrstili na seznam ljudi, povezanih z mamili, nato pa jih je policija obiskala na domu, kar se je pogosto končalo s streljanjem - po besedah policistov v samoobrambi. Pri organizaciji za človekove pravice Amnesty International poudarjajo, da je preiskava mednarodnega kazenskega sodišča zelo pomemben korak. "To je trenutek upanja za tisoče družin na Filipinih, ki zaradi tako imenovane vladne vojne proti drogam žalujejo za izgubljenimi svojci," je dejala vodja organizacije Agnes Callamard.

Duterte je že večkrat zatrdil, da Mednarodno kazensko sodišče ni pristojno in da ne bo sodeloval pri nezakoniti preiskavi. Grozil je celo z aretacijo Bensoude in dejal, da je pripravljen iti za zapahe, če mu bo v filipinskem pravosodnem sistemu dokazana krivda. "Če bo sodišče odločilo, da moram v zapor, bom šel. Svoje sem naredil," je dejal Duterte v televizijskem govoru decembra lani. Bensouda je dodala, da sodišče ne zavzema stališč do nobene vladne politike za boj proti drogam, vendar je v okviru svojega mandata delovala na področju preiskovanja vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Poudarila je še, da bo sodišče preiskalo tudi obtožbe mučenja in drugih nehumanih dejanj iz leta 2011. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta