Vročinski val v Grčiji ne pojenja, tudi epidemija ne

Grčija je v sredo beležila že več kot 4000 okuženih, umrlo je 20 bolnikov s covidom-19, več kot 200 se jih na intenzivni negi bori za življenje. "Rad bi se opravičil za vse napake. Razumem tiste, ki so jezni, ker ni prišla pomoč iz zraka, vendar preleti niso bili možni," tako se je grški premier Kiriakos Micotakis ta teden v javnem govoru obrnil na državljane, ki že deset dni bijejo bitko proti divjim požarom.

Ognjeni zublji so zatemnili nebo, v nekaterih delih Grčije zaradi dima niso videli sonca že dober teden. Evakuirali so več sto ljudi, saj je pustošilo skoraj 600 požarov. Ljudje so ostali brez domov, prevoznih sredstev, elektrike in delovnih mest. Prebivalci v najbolj ogroženih območjih na drugem največjem otoku Evija ter peloponeškem polotoku poročajo o oteženem dihanju, debelem dimu in apokaliptičnem oranžnem nebu.

Grkom tudi vremenske razmere niso naklonjene. Vremenoslovci poročajo o enem najhujših vročinskih valov v zadnjih štirih desetletjih. Ponekod je termometer zabeležil kar 42 stopinj Celzija.

Hkrati epidemiološka slika Grčija spet rdeči. V sredo so oblasti poročale o več kot 4000 okuženih z novim virusom delta. Ta še posebej ogroža turistične predele in posamezne regije že sili v sprejemanje nepriljubljenih ukrepov. Grška vlada je za požare okrivila klimatske spremembe, za epidemiološko stanje pa necepljeno prebivalstvo. Prevzemanje odgovornosti ni bilo nikoli domena Micotakisove vlade.

Regija je ostala brez prihodnosti

Pred enim letom so z Evije poročali o velikih poplavah, v katerih je življenje izgubilo osem ljudi. Danes tam divja neukrotljiv ogenj, ki ga gasilci, prostovoljci in domačini nikakor ne morejo obvladati. "Zgorelo je več kot 300 hiš. Škoda je ogromna. Hoteli, industrijski obrati in šole so pogoreli do tal. Uničeni so gozdovi, obdelovalne površine ter turistične kapacitete. Napovedujemo, da bo vsaj pet tisoč ljudi ostalo brez dela. Regija je ostala brez prihodnosti," je stanje komentiral župan občine Madudio na severu Evije Gjorgos Kapurniotis.

Ljudje so zbežali s svojih domov, da bi si rešili življenja. Spomin na poletje 2018, ko je v počitniškem naselju Mani vzhodno od Aten umrlo več kot 80 ljudi, ker so mnogi podcenjevali nevarnost divjega ognja ter so hoteli zaščititi imetje, je še vedno živ. Domačini tokrat niso tvegali in do zdaj oblasti ne poročajo o smrtnih žrtvah med civilisti. Je pa umrl gasilec.

"Ostali smo sami! Nihče nam ne pomaga! Pokličite Micotakisa, da pošlje helikopterje!" so v mikrofone domačih in tujih novinarjev kričali obupani domačini. Mnogi med njimi so se sami mobilizirali in se lotili reševanja svojih posestev. Grški mediji tokrat brez olepševanja prikazujejo jezo domačinov, ki je usmerjena predvsem v počasno reakcijo centralnih oblasti v Atenah. Tudi v grški prestolnici in okolici so čez konec tedna divjali požari, vendar so jih gasilci obvladali.

Pomoč je prišla, vendar iz tujine

"Zahvaljujemo za pomoč Srbiji z 39 gasilci, 14 vozili, tremi helikopterji in 15 ljudmi," se je Micotakis zahvalil srbskemu notranjemu ministru Aleksandru Vulinu. Največ gasilcev je sicer poslala Francija - 243.

Grškim gasilcem pomaga več kot 1000 profesionalcev iz več kot 20 držav, med drugim iz Romunije, Slovaške, Poljske, devet letal ter več kot 200 gasilskih vozil, ki so jih poslale evropske in severnoafriške države ter države Bližnjega vzhoda.

Strokovnjaki poročajo, da je bila v požarih uničenih ena petina gozdnih površin. Zgorelo je več kot 600 tisoč hektarjev površnih ter več tisoč živali, ki niso mogle pobegniti. Lokalne oblasti se zdaj bojijo, da se bodo ljudje začeli množično izseljevati, in pozivajo domačine, naj ostanejo. Odzvale so se oblasti v Atenah in napovedale denarno pomoč v skupni vrednosti pol milijarde evrov.

Vendar denarna pomoč po ekološki in gospodarski katastrofi ni utišala kritikov, Micotakisov kabinet je pred največjo preizkušnjo, odkar je pred dvema letoma prevzel oblast.

Odstop ministra in krokodilje solze

"Vsaka hiša, ki zgori, je za nas tragedija in nož v srce," je ta teden na tiskovni konferenci pojasnjeval minister za civilno zaščito Nikos Hardalias, ki je bil glavna tarča kritikov zaradi neodzivnosti gasilskih helikopterjev pri posredovanju na Eviji. Hardalias je na očitke odgovarjal: "Zaradi gostega dima je bila vidljivost preslaba. Nobeno zračno vozilo te dni ni moglo preleteti Evije." Tudi Hardalias je za nastalo škodo okrivil izredne vremenske razmere, vendar ljudi ni prepričal. Ostre kritike so letele tudi od opozicijskih strank.

"Včeraj smo slišali, da se je Micotakis opravičil, danes nas Hardalias prepričuje, da je vse popolno," je največja opozicijska stranka Siriza kritizirala izjave vlade. Komunistična stranka Grčija je požare označila za "zločin proti človeštvu" ter vladi očitala, da toči krokodilje solze.

Tožilci so v nekaterih primerih že spisali obtožnico in sprožili preiskave o požigih. Policisti so za zdaj aretirali štiri osebe, ki jih povezujejo s podtaknjenimi požari. Eni od požigalk je sodišče že izreklo petletno zaporno kazen brez možnosti pritožbe. Domačini so zagotovili, da bodo posebej na Eviji sprožili tudi sodni postopek proti oblastem, ker verjamejo, da so jih pustili "goreti ter so žrtvovali Evijo, da bi rešili Atene".

Krizni minister Hardalias je sit očitkov zagotovil, da je njegov odstop "najvišje v Micotakisovem predalu".

Konec muzike, vrača se policijska ura

Medtem se grške bolnišnice spet polnijo z okuženimi s koronavirusom, posebno z novo različico delta, omenjajo pa že tudi pojav kolumbijskega seva lambda. "Grki se lahko danes cepijo na vsakem vogalu, cepiva lahko izbirajo, cepilni centri so dobro organizirani, pa še vedno opažamo, da je delež cepljenih nizek," je stanje komentiral član odbora na ministrstvu za zdravje Anargis Mariolis.

V Grčiji je trenutno cepljenih skoraj 5,5 milijona ljudi z drugo dozo, kar je skupaj 60 odstotkov prebivalcev, predvidenih za cepljenje. Trenutno pa se je cepljenje občutno ustavilo zaradi dopustov ter izjemno visokih temperatur. Sicer je v Grčiji še vedno slaba petina prebivalcev, ki cepljenje ostro zavračajo.

Cepljenje pa je obvezno za zdravstveno osebje in negovalce. V novem šolskem letu bodo necepljeni šolniki morali sami plačevati za dva obvezna testa na teden. Maske so obvezne v zaprtih prostorih, potrdilo o cepljenju, negativen test ali dokazilo o prebolelosti pa za vstop v državo.

Virus se posebej hitro širi na Kreti, Rodosu ter drugih turističnih otokih, kjer se bolnišnice že polnijo. Oblasti so začele uvajati strožje ukrepe: kretski mesti Hanija in Heraklion imata obe uvedeno policijsko uro, prepoved gibanja med eno in šesto uro zjutraj. Enako velja za Zakintos. Tudi glasba v teh turističnih krajih ni več dovoljena.

Potem ko so napovedi kazale, da bo grško poletje zaradi epidemije turistična katastrofa, je narava posegla v brezskrbno počitnikovanje in del Grčije spremenila v opustošeno črno ekološko grobišče. Obnova bo dolga in draga, Micotakisova vlada pa se je do zdaj izkazala za nekompetentno in nesposobno samorefleksije v kriznih časih.